[LUGOS-SLO] Imenik, mapa, direktorij ...

[Primoz PETERLIN]

Zdravo,

20.10.07 je Joze Klepec <joze.klepec at siol.net> napisal/-a:
>
> ... Za hiter pregled zmede je to povsem dovolj. Lahko je komurkoli enkrat
> za vselej jasno, da addressbook (ki je velikokrat napačno preprosto
> preveden
> s tujko kot Adresar (VST, CZ, 2002 adresar = imenik) pišemo narazen, če ni
> ravno ime programa.


Nekje med obširno argumentacijo sem moral spregledati, zakaj je "adresar"
napačen prevod za "address book". Opirajoč se na Slovenski pravopis (SP) se
namreč s tem ne morem strinjati. SP izraz adresár pozna; opremljen ni z
nobenim kvalifikatorjem in je razložen kot "seznam naslovov, imenik".
Kolikor se sam spoznam na stvari, je adresar povsem ustrezen prevod za
address book - oboje je pomenilo majhno knjižico, praviloma vezano v
(umetno) usnje, kamor so ljudje zapisovali naslove, predvsem pa telefonske
številke znancev. Zadeva je izumrla z razvojem prenosnih telefonov. Adresar
seveda *je* imenik, ampak če se želimo izogniti istemu izrazu za dve
različni stvari, je povsem pripraven, da razlikujemo seznam ljudi od seznama
datotek.

Kolikor sam razumem stvari, se je temeljni pomenski premik zgodil v
angleščini pred kakimi petdesetimi leti, ko so ljudje začeli poimenovati
hierarhično raven organiziranosti datotek na disku kar s seznamom datotek na
tej ravni - directory. V slovenščino je bila ta raba izraza imenik prenesena
začuda brez hudega upiranja - ljudje so se kar navadili, da "so v imeniku",
"se premaknejo v višji imenik" ipd., čeprav je očitno, da z imenikom v
računalništvu mislijo povsem nekaj drugega kot sicer. Ker so to čudaštvo že
sprejeli, je po mojem brez haska, da jih skušamo z nekajdesetletno zamudo od
tega odvaditi. Zato se mi zdi shema, ki jo je omenil Robert Ludvik,
najbližje praksi.

Lep pozdrav, Primož
-------------- next part --------------
An HTML attachment was scrubbed...
URL: http://liste2.lugos.si/pipermail/lugos-slo/attachments/20071021/cb90e45c/attachment-0001.htm