[LUGOS-SLO] Personifikacija programov

[Katja Benevol Gabrijelčič]

> > > Hmmm, pri prevajanju vedno padem v dilemo, koliko je še dopustno 
> > > okrniti prevod, ga olupiti slogovnih značilnosti izvornega jezika.
> >
> > Pri strokovnih prevodih, še posebej pa po moje to velja za 
> prevajanje 
> > programske opreme, je to popolnoma dopustno.

> Torej, leposlovje prevedemo v slovenščino, strokovno 
> literaturo pa v slovenštino?

Ma kaj blodiš? A si sploh pravilno prebral moj zgornji stavek? Kdo je o tem
govoril? Če ohraniš slogovne značilnosti IZVORNEGA jezika, boš pri
prevajanju dobil slovenštino ali pa slovengliš, tega pa menda nočeš, ka-li?
Ali pa si mogoče mnenja, da se gremo slavisti skupaj s strokovnjaki
posamičnih področij tingl-tangl igrice, ko se trudimo skupaj ustvariti nek
nabor besedišča, ki je sprejemljiv za slaviste in ne zmanjšuje razumevanja
pri strokovnjakih, ki so vajeni katerega koli tujega jezika pred svojim
maternim?

> Jezik je en sam. Ni "pravniške slovenščine" in ni 
> "računalniške slovenščine". 
> Je samo slovenščina.

Vsekakor je slovenščina, ta pa se krepko deli na zvrstnosti in je treba tako
pri pisanju kakor pri govorjenju to še kako upoštevati. Tako so nas učili na
slovenistiki, morali pa bi bili tudi vas pri pripravah na maturo. A so vas?

Bye, Katja

P.s. A si kdaj bral to, čemur praviš "pravniška slovenščina"? Jaz sem, tudi
v tuj jezik sem jo že prevajala. In krvavi pot potila zraven. Ne samo, da
obstaja "pravniška slovenščina", ki s slovenskim knjižnim jezikom marsikdaj
nima skoraj nič skupnega, še osnovne slovnice ne, če ne gre skozi lektorjeve
roke, obstaja tudi "EU slovenščina", ki je njena podkategorija. Glavnih
kategorij pa ne bi niti naštevali.

P.p.s. Sam ne poskusit zdaj rečt, da "pravniška slovenščina" ni uzakonjena v
pravopisu. Uzakonjena je direkt v ustavi.