[LUGOS-SLO] dilema MAGENTA & CIAN

[Nina Radin]

>
>
>  
>
>
>Barva je verjetno cianasta, ne cian. Magenta lahko verjetno ostane magenta, 
>tako kot siena ali umbra. Sam bi pa tudi imel pripombo: pogosto pojavljanje 
>zveze »magenta rdeča« in »cian modra« daje vtis, da gre pri magenti za neko 
>vrsto rdeče barve, pri cianasti pa za nekakšno modro barvo. Tako poimenovanje 
>je po mojem dosti bolj napačno od bolj ali manj akademske razprave o prevodu 
>škrlatne barve - magenta je NATANČNO enako rdeča kot modra, cianasta pa prav 
>tako NATANČNO enako modra kot zelena.
>
>  
>
Kljub temu, da je v uporabi "cian", je verjetno barva pravilno res 
"cianasta" ali "cian modra". Glede pojmov "cian modra" in "magenta 
rdeča", pa lahko le ugibam, da je to posledica prejšnjih barvnih teorij 
(npr. Ittnove), ki so se osredotočale na triado rdeča-rumena-modra. 
Marsikje je terminologija še vedno ista: rdeča-rumena-modra, pri prikazu 
pa se uporablja cian, magento in rumeno, kar prinaša po mojem mnenju 
mnogo večjo zmedo, kot uporaba termina "magenta rdeča" in "cian modra".  
Čeprav sama nimam nič proti poimenovanju brez oznake modra ali rdeča, pa 
se naslanjam na teorijo H. Kueppersa, ki barve imenuje takole:

B = Blau (Violettblau)
G = Grün
R = Rot (Orangerot)
C = Cyanblau
M = Magentarot
Y = Gelb

(Oznaka "vijolično modra" (B) in "oranžno rdeča" (R) (iz RGB) sovpada z 
njuno pozicijo na CIE diagramu in je doslednejša kot splošno 
uveljavljena oznaka "modra" in "rdeča".)

>
>Adlešičeva definicija škrlatne barve po drugi strani natančno ustreza angleški 
>ustreznici magente: nespektralna barva, dobljena z mešanjem enake količine 
>modre in rdeče svetlobe.
>
>Tu verjetno ne gre za tvorjenje novih skovank - škrlat poznamo v slovenščini 
>verjetno že več sto let, Adlešičeva knjiga pa je tudi izšla pred skoraj 50 
>leti, skratka daleč preden so postali pojmi aktualni v računalništvu.
>
>  
>
Problem z uporabo besede "škrlat" je ravno v tem, da obstaja že toliko 
časa in ima svoje barvno območje (po moje pač ni enako območju magente, 
ker je škrlat temnejši).

Ampak recimo, da za magento uporabimo "škrlat"...

V katero polje na diagramu CIE ( Adlešič, str. 446) bi jo uvrstili?

V kolikor v polje 16 (škrlat), bi težko opravičili definicijo, da gre za 
enako količino modre in rdeče svetlobe.
V kolikor bi jo umestili v polje 14. (rdečeškrlatna) oz. 13. 
(škrlatastomesnato-rdeča) - od približno (0.43, 0.1) proti beli točki - 
odvisno od obsega barvnega prostora, pa se postavi vprašanje, če je 
"škrlatna" oznaka res najboljša?!

Morda velja tu pripomniti, da se tako cian nahaja v bolj modrem kot 
zelenem, magenta pa v bolj rdečem kot modrem delu CIE diagrama. Sama bi 
rekla, da je poimenovanje polj na diagramu posledica _človekovega 
doživljanja_ barv in ne na dejansko svetlobno barvno sestavo. Glede na 
človekovo doživljanje bi po mojem na vprašanje, ali je magenta bolj 
rdeča ali modra, večina vprašanih (ki ne bi bili seznanjeni s principi 
aditivnega mešanja) odgovorila, da je bolj rdeča, cian pa bolj moder, 
kot zelen! Bi pa morda bilo vredno poizkusiti?!? ;-)

Kar se tiče "modernih" (kemijskih elementov) sem malo zašla. Vendar pa 
je bil moj namen pokazati ravno to, da imena kemijskih elementov niso 
slovenska (razen npr. kisik, dušik in še nekaj), kot niso slovenski 
simboli zanje. Sama menim, da barv "cyan" in "magenta" ni potrebno 
prevesti (temveč le posloveniti cyan). Kar se tiče pravajanja kratic, pa 
sem prevode barvnih tudi sama že zasledila na eni od ljubljanskih fakultet!

In čeprav jih praviloma res ne prevajamo, naj navedem le nekaj takšnih, 
ki kažejo, da se ob pogosti uporabi zgodi tudi to:
ACP > AKP, CAP > SKP, CEEC > SVED, COR > OR, EAGGF > ESUJK, ECJ > SES, 
ECOSOC/ESC > ESO, ECSC > ESPJ, EDF > ERS, EEA > EGP, EEC > EGS, EMU > 
GDU, ERM > MDT, MS > DČ, R&D > RR, SEA > EEL, SME > MSP, TEU > PEU, VAT 
 > DDV, WEU > ZEU, WTO > STO, UN > ZN, USA > ZDA, itd.


>V resnici je problem pri prevajanju barv globlji: posamezne barve so del 
>določene kulture - Angleži si recimo pojem Navy Blue konkretno predstavljajo, 
>mi, ki z mornarico nismo imeli toliko posla, pa ne toliko, da bi po tem 
>poimenovali odtenek barve.
>

Meni se poimenovanje Navy blue, ali pa natančno poimenovanje 9ih 
odtenkov bele, ki jih z imeni ločijo Eskimi, ne zdi problematično…
Problem se mi zdi _nedoslednost poimenovanja primarnih in sekundarnih 
barv_ in vsa zmeda, ki v zvezi s tem nastaja!

>Glede na to, da se Slovenci s slikarstvom ukvarjajo že več sto let in so v tem 
>času vendarle večino pomembnih barv uspeli nekako poimenovati, verjetno ne 
>gre za izumljanje izrazov, ampak bolj za to, da je koristno, če so prevajalci 
>seznanjeni z izrazi, ki že sto ali več let obstajajo.
>  
>
Bi potemtakem, glede na bogate slikarske preteklosti drugih držav, lahko 
sklepali, da "magente" in "ciana" v drugih jezikih, zaradi izrazov, ki v 
teh jezikih obstajajo že sto ali več let, ne bomo našli?!?

Situacija je seveda drugačna. Kljub različnim interpretacijam  "škrlata" 
(npr. nem: blaurot, lila, purpur, purpurfarben, purpurrot, rotblau, 
violett; ital: lilla, rosso, viola, porpora; fr: pourpe, violet; nizoz: 
pourperen, paars, violet, purper), je magenta "MAGENTA" v:
angleščini, francoščini, nemščini, italijanščini, portugalščini, 
španščini, švedščini, in verjetno še kje…
Poleg tega tudi "fuksija", sinonim za magento (kolikor je meni poznano) 
pri nas zgodovinsko ni uveljavljen izraz.

Nemogoče in nesmiselno je natančno poimenovati vse barvne odtenke, ki 
jih razloči človeško oko. Se mi pa zdi smiselno enoznačno opredeliti 
barvno »abecedo«. Verjetno se lahko strinjamo, da podobno, kot oznaka 
"sinje" (="svetlo modro"), različne interpretacije škrlata enoznačnost 
onemogočajo.

In morda v razmislek:
Po teoriji, lahko s tremi primarnimi barvami namešamo katerokoli drugo 
barvo, med tem ko primarne barve ne moremo namešati (sicer bi ne bila 
primarna).

Kako lahko postane škrlat - (subtraktivno) _mešanica_ vsaj modrih in 
rdečih pigmentov - PRIMARNA BARVA, torej barva, ki je ne moremo namešati?!?


Lep pozdrav,

Nina

<>
P.S. nekaj uporabnih primerov:
http://www.ipsi.fraunhofer.de/Kueppersfarbe/ /zelo zanimivo/
M. Butina: Slikarsko mišljenje (avtor sicer uporablja izraze 
"rumena-rdeča-modra" in "rumena-magenta rdeča-cian modra" za iste barvne 
senzacije)
http://www.delo.si/graficar/geslovnik.html (uporaba "cian, magenta")


V kolikor pozna kdo boljšo teorijo od Kueppersove, se priporočam...
-------------- next part --------------
An HTML attachment was scrubbed...
URL: http://liste2.lugos.si/pipermail/lugos-slo/attachments/20050119/976454f6/attachment.htm