<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD HTML 4.01 Transitional//EN">
<html>
<head>
<meta content="text/html;charset=windows-1250"
http-equiv="Content-Type">
<title></title>
</head>
<body bgcolor="#ffffff" text="#000000">
<meta content="text/html;charset=windows-1250" http-equiv="Content-Type">
<title></title>
<meta content="text/html;charset=windows-1250" http-equiv="Content-Type">
<title></title>
<meta content="text/html;charset=windows-1250" http-equiv="Content-Type">
<title></title>
<meta content="text/html;charset=windows-1250" http-equiv="Content-Type">
<title></title>
<meta content="text/html;charset=windows-1250" http-equiv="Content-Type">
<title></title>
<meta content="text/html;charset=windows-1250" http-equiv="Content-Type">
<title></title>
<meta content="text/html;charset=windows-1250" http-equiv="Content-Type">
<title></title>
<meta content="text/html;charset=windows-1250" http-equiv="Content-Type">
<title></title>
<meta content="text/html;charset=windows-1250" http-equiv="Content-Type">
<title></title>
<meta content="text/html;charset=windows-1250" http-equiv="Content-Type">
<title></title>
<meta content="text/html;charset=windows-1250" http-equiv="Content-Type">
<title></title>
<meta content="text/html;charset=windows-1250" http-equiv="Content-Type">
<title></title>
<meta content="text/html;charset=windows-1250" http-equiv="Content-Type">
<title></title>
<meta content="text/html;charset=windows-1250" http-equiv="Content-Type">
<title></title>
<blockquote
cite="mid200412211402.01733.primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si"
type="cite">
<pre wrap=""> </pre>
<blockquote type="cite"> </blockquote>
<pre wrap=""><!---->
Barva je verjetno cianasta, ne cian. Magenta lahko verjetno ostane magenta,
tako kot siena ali umbra. Sam bi pa tudi imel pripombo: pogosto pojavljanje
zveze »magenta rdeča« in »cian modra« daje vtis, da gre pri magenti za neko
vrsto rdeče barve, pri cianasti pa za nekakšno modro barvo. Tako poimenovanje
je po mojem dosti bolj napačno od bolj ali manj akademske razprave o prevodu
škrlatne barve - magenta je NATANČNO enako rdeča kot modra, cianasta pa prav
tako NATANČNO enako modra kot zelena.
</pre>
</blockquote>
Kljub temu, da je v uporabi "cian", je verjetno barva pravilno res
"cianasta" ali "cian modra". Glede pojmov "cian modra" in "magenta
rdeča", pa lahko le
ugibam, da je to posledica prejšnjih barvnih teorij (npr. Ittnove), ki
so se osredotočale na triado rdeča-rumena-modra. Marsikje je
terminologija še vedno ista: rdeča-rumena-modra, pri prikazu pa se
uporablja cian, magento
in rumeno, kar prinaša po mojem mnenju mnogo večjo zmedo, kot uporaba
termina "magenta rdeča"
in "cian modra". Čeprav sama nimam nič proti poimenovanju brez oznake
modra ali rdeča, pa se naslanjam na teorijo H. Kueppersa, ki barve
imenuje takole:<br>
<br>
B = <font face="Arial">Blau (Violettblau)</font><br>
G = <font face="Arial">Grün</font><br>
R = <font face="Arial">Rot (Orangerot)</font><br>
C = <font face="Arial">Cyanblau</font><br>
M = <font face="Arial">Magentarot</font><br>
Y = <font face="Arial">Gelb</font><br>
<br>
(Oznaka "vijolično modra" (B) in "oranžno rdeča" (R) (iz RGB) sovpada z
njuno pozicijo na
CIE diagramu in je doslednejša kot splošno uveljavljena oznaka "modra"
in "rdeča".)<br>
<blockquote
cite="mid200412211402.01733.primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si"
type="cite">
<pre wrap=""><!---->
Adlešičeva definicija škrlatne barve po drugi strani natančno ustreza angleški
ustreznici magente: nespektralna barva, dobljena z mešanjem enake količine
modre in rdeče svetlobe.</pre>
</blockquote>
<blockquote
cite="mid200412211402.01733.primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si"
type="cite">
<pre wrap="">Tu verjetno ne gre za tvorjenje novih skovank - škrlat poznamo v slovenščini
verjetno že več sto let, Adlešičeva knjiga pa je tudi izšla pred skoraj 50
leti, skratka daleč preden so postali pojmi aktualni v računalništvu.
</pre>
</blockquote>
<!---->Problem z uporabo besede "škrlat" je ravno v tem, da obstaja že
toliko časa in ima svoje barvno območje (po moje pač ni
enako območju magente, ker je škrlat temnejši).<br>
<br>
Ampak recimo, da za magento uporabimo "škrlat"...<br>
<br>
V katero polje na diagramu CIE ( Adlešič, str. 446) bi jo uvrstili?<br>
<br>
V kolikor v polje 16 (škrlat), bi težko opravičili
definicijo, da gre za enako količino modre in rdeče svetlobe.<br>
V kolikor bi jo umestili v polje 14. (rdečeškrlatna) oz. 13.
(škrlatastomesnato-rdeča) - od približno (0.43,
0.1) proti beli točki - odvisno od obsega barvnega prostora, pa se
postavi vprašanje, če je "škrlatna" oznaka res najboljša?!<br>
<br>
Morda velja tu pripomniti, da se tako cian nahaja v bolj modrem kot
zelenem, magenta pa v bolj rdečem kot modrem delu CIE diagrama. Sama bi
rekla, da je poimenovanje polj na diagramu posledica <u>človekovega
doživljanja</u> barv in ne na dejansko svetlobno barvno sestavo. Glede
na človekovo doživljanje bi po mojem na vprašanje, ali je magenta bolj
rdeča ali modra, večina vprašanih (ki ne bi bili seznanjeni s principi
aditivnega mešanja) odgovorila, da je bolj rdeča, cian pa bolj moder,
kot zelen! Bi pa morda bilo vredno poizkusiti?!? <span
class="moz-smiley-s3"><span> ;-) </span></span><br>
<br>
<blockquote
cite="mid200412211402.01733.primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si"
type="cite"></blockquote>
Kar se tiče "modernih" (kemijskih elementov) sem malo zašla. Vendar pa
je
bil moj namen
pokazati ravno to, da imena kemijskih elementov niso slovenska (razen
npr. kisik, dušik in še nekaj), kot niso slovenski simboli zanje. Sama
menim, da barv "cyan" in "magenta" ni potrebno prevesti (temveč le
posloveniti cyan). Kar se tiče pravajanja kratic, pa sem prevode
barvnih
tudi sama že
zasledila na eni od ljubljanskih fakultet!<br>
<blockquote
cite="mid200412211402.01733.primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si"
type="cite"></blockquote>
In čeprav jih praviloma res ne prevajamo, naj
navedem le nekaj takšnih, ki kažejo, da se ob pogosti uporabi zgodi
tudi to:<br>
ACP > AKP, CAP > SKP, CEEC > SVED, COR > OR, EAGGF >
ESUJK, ECJ > SES, ECOSOC/ESC > ESO, ECSC > ESPJ, EDF > ERS,
EEA > EGP, EEC > EGS, EMU > GDU, ERM > MDT, MS > DČ,
R&D > RR, SEA > EEL, SME > MSP, TEU > PEU,
VAT > DDV, WEU > ZEU, WTO > STO, UN > ZN, USA > ZDA, itd.<br>
<br>
<br>
<blockquote
cite="mid200412211402.01733.primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si"
type="cite">
<pre wrap="">V resnici je problem pri prevajanju barv globlji: posamezne barve so del
določene kulture - Angleži si recimo pojem Navy Blue konkretno predstavljajo,
mi, ki z mornarico nismo imeli toliko posla, pa ne toliko, da bi po tem
poimenovali odtenek barve.</pre>
</blockquote>
<br>
Meni se poimenovanje Navy blue, ali pa natančno poimenovanje 9ih
odtenkov
bele, ki jih z imeni ločijo Eskimi, ne zdi problematično…<br>
Problem se mi zdi <u>nedoslednost poimenovanja primarnih in
sekundarnih barv</u> in vsa zmeda, ki v zvezi s tem nastaja!
<br>
<br>
<blockquote
cite="mid200412211402.01733.primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si"
type="cite">
<pre wrap="">Glede na to, da se Slovenci s slikarstvom ukvarjajo že več sto let in so v tem
času vendarle večino pomembnih barv uspeli nekako poimenovati, verjetno ne
gre za izumljanje izrazov, ampak bolj za to, da je koristno, če so prevajalci
seznanjeni z izrazi, ki že sto ali več let obstajajo.
</pre>
</blockquote>
<o:p></o:p>Bi potemtakem, glede na bogate slikarske preteklosti drugih
držav, lahko sklepali, da "magente" in "ciana" v drugih jezikih, zaradi
izrazov,
ki v teh jezikih obstajajo že sto ali več let, ne bomo našli?!?<br>
<br>
Situacija je seveda drugačna. Kljub različnim
interpretacijam<span style=""> </span>"škrlata" (npr. nem:
blaurot, lila, purpur, purpurfarben, purpurrot, rotblau, violett; ital:
lilla,
rosso, viola, porpora; fr: pourpe, violet; nizoz: pourperen, paars,
violet,
purper), je magenta "MAGENTA" v:<br>
angleščini, francoščini, nemščini,
italijanščini, portugalščini, španščini, švedščini, in verjetno še kje…<br>
Poleg
tega tudi "fuksija", sinonim za magento (kolikor je meni poznano) pri
nas zgodovinsko ni uveljavljen
izraz.<br>
<br>
<o:p></o:p>Nemogoče in nesmiselno je natančno poimenovati vse
barvne
odtenke, ki jih razloči človeško oko. Se mi pa zdi smiselno enoznačno
opredeliti barvno »abecedo«. Verjetno se lahko strinjamo, da podobno,
kot
oznaka "sinje" (="svetlo modro"), različne interpretacije škrlata
enoznačnost
onemogočajo.
<p class="MsoNormal"><o:p>In morda v razmislek:<br>
</o:p>Po teoriji, lahko s tremi primarnimi barvami namešamo katerokoli
drugo barvo, med tem ko primarne barve ne moremo namešati (sicer bi ne
bila primarna).<br>
</p>
<p class="MsoNormal">Kako lahko postane škrlat - (subtraktivno) <u>mešanica</u>
vsaj modrih in rdečih pigmentov - PRIMARNA BARVA, torej barva, ki je ne
moremo namešati?!?<br>
</p>
<p class="MsoNormal"><br>
Lep pozdrav,
</p>
<p class="MsoNormal">Nina</p>
<><br>
P.S. nekaj uporabnih primerov:<br>
<a class="moz-txt-link-freetext"
href="http://www.ipsi.fraunhofer.de/Kueppersfarbe/">http://www.ipsi.fraunhofer.de/Kueppersfarbe/</a>
/zelo zanimivo/<br>
M. Butina: Slikarsko mišljenje (avtor sicer uporablja izraze
"rumena-rdeča-modra"
in "rumena-magenta rdeča-cian modra" za iste barvne senzacije)<br>
<a class="moz-txt-link-freetext"
href="http://www.delo.si/graficar/geslovnik.html">http://www.delo.si/graficar/geslovnik.html</a>
(uporaba "cian, magenta")<br>
</>
<br>
<br>
V kolikor pozna kdo boljšo teorijo od Kueppersove, se priporočam...<br>
</body>
</html>