dilema MAGENTA & CIAN

Nina Radin nina.radin at email.si
Sun Dec 19 02:06:07 CET 2004


Vlado pravi:

>   Jaz se precej dr"zim besedi"s"ca iz 
>
>      M. Adle"si"c: Svet svetlobe in barv. MK, Ljubljana 1957.
>
>       zanimivo, tonom RGB pravi rde"cina, zelenina in modrina;   
>
>       magenta -> "skrlatna (tudi po ang-slo slovarju)
>    cyan  prevajam kot  sinja  (sama angle"ska beseda prihaja "cez
>    latin"s"cino iz gr"s"cine in naj bi pomenila temnomodro;
>
>    ustrezni nevtralni izraz za barvo, ki ji danes pravijo 'cyan' bi bil
>    modrozelena; in za 'magenta' modrorde"ca).
>    Je pa knjiga tudi zanimiv vir izrazov za druge barve in pojme povezane
>    z barvami.
>
>
>    Vlado
>  
>

Pozdravljeni,

v zvezi s prevajanjem imen barv "magenta rdeca" in "cian modra" imam
nekaj pripomb:

1. ceprav je res, da je magenta v ang-slo slovarju prevedena kot
skrlatna barva, se s prevodom nikakor ni mogoce strinjati saj je
nestrokoven. pravilen prevod skrlatne barve je "purple" in izvira iz
"purpure" (barvila morskega polza "murex", v osnovi imenovanega "porphyra").
purpurna/skrlatna in magenta sta razlicna pigmenta, razlicni barvi in
posledicno razlicni barvni senzaciji, ponekod poljudno zamesani.
na to, da gre za dve barvi, nenazadnje kaze tudi dejstvo, da je bila
skrlatna barva barva plemstva in v uporabi ze od antike, magento pa so
odkrili sele konec 19. st. (ko je dobila ime po kraju v severni Italiji:
Magenta).


2. morda je o ustreznosti nevtralnih izrazov "modrozelena" in
"modrordeca" vredno premisliti.

ceprav je sicer res, da je spektralno gledano
a)cian:
- spektralna barva med zeleno in modro ali pa
- barva, ki jo dobimo z mesanjem zelene in modre svetlobe (v enakih
delih) in
b) magenta barva, ki jo dobimo z mesanjem rdece in modre svetlobe,

je res tudi to, da sta ti dve barvi primarni barvi subtraktivnega
mesanja. v tem kontekstu pa bi bilo povsem neprimerno govoriti o modro
rdeci in modro zeleni (ker z subtraktivnim mesanjem modre in rdece ne
dobimo magente, kot tudi ne dobimo ciana s subt. mesanjem modre in
zelene). kvecjemu bi lahko rekli rdeci barvi
"magentno-rumena", oz. zeleni "ciano-rumena", oz. modri "ciano-magenta".


a na koncu vendar ne morem mimo vprasanja, zakaj je "magenta rdeca" in
"cian modra" sploh potrebno prevajati (in ne le posloveniti: cyan >
cian)?
izraza sta ze dolgo v uporabi v tiskarski industriji, prav tako
pa sta ze sestavni del tako ucbenikov kot razlicnih knjig (v slovenscini
seveda).

saj ne, da sama ne bi bila naklonjena prevajanju v slovenscino...
se pa bojim, da dosledno zavracanje poslovenjenih izrazov, ki kazejo na
svoj izvor in favoriziranje izvirnih, prevedenih ali na novo skovanih ni
nujno dobra popotnica. v delo (ali ucenje) lahko namrec vnese vec zmede,
kot je koristi (za jezik?), a morda res nekaj zadovoljstva (in slave :-)
) "ocetu" skovanke.

podobno situacijo kot pri barvah najdemo tudi pri kemijskih elementih,
kjer vidimo, da so imena "modernih" kemijskih elementov le poslovenjena
(in groza, ce bi se morali vsa imena uciti dvojno!).

In morda je tudi oznaka kemijskih elementov odgovor na vprasanja ali
CMYK zamenjati v CMR"C oz. RGB v RZM!

v kolikor se vedno obstaja tehten argument za prevajanje doticnih imen,
me ta seveda zanima; v tem primeru pa bi bilo seveda vredno razmisliti
tudi o prevodih za imena barv:
benesko rdeca ter parisko in indigo modra.


... no, in se za kaj...


Nina Radin



















More information about the lugos-slo mailing list