[LUGOS-SLO] Kopiranje in prepisovanje

[Metod Kozelj]

Howdy!

Primoz PETERLIN wrote:

>>Prepisati se na drugo solo ali prepisati posest sicer ni dobesedno "pisanje
>>prek", je pa nadomescanje starih podatkov z novimi.
>>    
>>
>
>Drugi primer - prepis posesti - je morda boljši od prvega, vsaj odkar je 
>zemljiška knjiga računalniška. Prej pa verjetno niso kar čečkali prek starega 
>besedila. :) Pri prepisu na drugo šolo pa na na stari šoli dobiš izpisnico s 
>svojimi podatki, in potem te podatke na novi šoli vpišejo na seznam učencev.
>

V bistvu noben izmed zgornjih vsakodnevnih primerov ni primerljiv z 
računalniškim svetom. Zelo močno dvomim, da je sodobna (računalniška) 
zemljiška knjiga funkcionalno kaj drugačna od stare, papirnate. Gotovo 
se stari podatki ne zbrišejo in napišejo novi (overwrite), temveč se 
novi k starim le dodajo (append). S tem da se implicitno razume, da je 
zadnji podatek tisti, ki drži. Si predstavljate radost 
denacionalizacijskih upravičencev, če se nikjer več ne bi videlo, da so 
bili oni lastniki nepremičnine pred nacionalizacijo?
Tudi prepis na drugo šolo to ni to, saj gotovo učenec (in še kdo) pomni, 
da je nekdaj bil drugje.

Analogija zgornjim primerom iz realnega življenja bi bile morda datoteke 
na VMS sistemu, kjer so se (odvisno od nastavitev) hranile starejše verzije.

Misel: kakšna je razlika, ko govorimo o delu z datotekami, med 
'overwrite' in 'replace'? V urejanju teksta, zvoka, grafike, ... se 
razlika pozna. Npr. pri grafiki: overwrite sliki nekaj doda (npr. 
tekst), original tistega konca slike pa se skozi še vidi. Replace tisti 
del slike nadomesti z novim (recimo tekst na beli podlagi). Torej je 
replace nekakšen overwrite z netransparentno podlago. Pri zvoku bi bil 
recimo overwrite v bistvu zvočni 'mix' originala in tega, kar dodajamo.
Če pri delu z datotekami razlike ni, potem lahko overwrite vsaj v tem 
kontekstu prevajamo z 'nadomesti'?

Hmmm ... analogija: snemanje in presnemovanje:
[1] Zadnjič sem snemal oddajo na kaseto.
[2] Zadnjič sem presnel kaseto.

Primer [1] je najbrž nedvoumen: oddajo (z radia, TV) smo posneli na 
kaseto. Primer [2] je bolj zvit: lahko smo presneli vsebino ene kasete 
na drugo kaseto (in s tem naredili 'kopijo' oz. 'prepis' kasete), lahko 
pa smo prvotno vsebino kasete zbrisali; uporabljeni postopek pa je bil 
snemanje ničesar (oz. šuma). Oz. splošneje, preko vsebine kasete smo 
posneli drugo vsebino (oz. jo *nadomestili*).

>No, recimo, na tabli lahko pišeš prek starega besedila. Kar me spomni na 
>predavanja pokojnega profesorja Križaniča, ki nam je fizikom predaval 
>matematiko. Znan je bil po tem, da je imel celotno predavanje v glavi - z 
>vizualno podobo vred: začel je v zgornjem levem vogalu in 45 minut pozneje je 
>bila z njegovo drobno, lično pisavo popisana natanko vsa tabla. Vmes ni table 
>nikoli brisal, implicirano pa je bilo, da mu tablo pred predavanjem očedimo. 
>Enkrat smo pozabili. Ne da bi stanje table kakorkoli komentiral, je vzel 
>kredo in začel pisati v zgornjem levem vogalu, prek starega pisanja...
>

Če pa je sredi predavanja ugotovil, da svoj urnik rahlo prehiteva, se je 
znal sredi pisanja kakšnega matematičnega izraza obrniti k poslušalstvu 
in odrecitirati kakšno posebej zanimivo pesmico ... seveda v originalu 
(ruščini, kitajščini, ...)


Pa še glede 'kopiraj' vs. 'prepiši': po mojem razumevanju obeh izrazov 
imasta sicer zelo podoben pomen, nista pa sinonima. Prepisovanje nam da 
drugi (tretji, ...) izvod izvirnika, vendarle pa ne v povsem identični 
obliki (npr. prepisi starih knjig, kjer je bil vsak menih svojevrsten 
umetnik; prepis testa izraža drugačen rokopis prepisovalca, neredko pa 
tudi dodane slovnične in vsebinske napake; ...). Kopiranje nam da 
identični izvod izvirnika (no, dostikrat tudi ne čisto, ampak neprimerno 
boljši približek kot prepisovanje).

-- 

Peace!
  Mkx

---- perl -e 'print $i=pack(c5,(41*2),sqrt(7056),(unpack(c,H)-2),oct(115),10);'