[ LUGOS-SLO ] ikone

Sun May 13 17:08:42 CEST 2001

On Sat, 12 May 2001, Gregor Rakar wrote:

> Hja, najbolje bi bilo, da se čimveč izrazov v slo-win, ki so bili tudi
> jezikovno precej pregledani, uporabi v vseh poslovenjenih programih za
> linux, razen nekaterih precej slabih izrazov kot so kopiranje, dvoklikanje,
> maksimiranje ipd (to je le moje mnenje). Navsezadnje, windows niso prevajali
> samo programerji pri M$-ju, ampak so sodelovali tudi profesionalni slavisti
> in jezikoslovci ter baje celo filofaks (slišal sem celo za Toporišiča) in to
> dejstvo je pametno upoštevati.

Microsoftove programe je prevedla skupina, ki je nekdaj delovala kot del
podjetja Atlantis, zdaj pa je znana kot Iolar <http://www.iolar.com/>. Za
FF ne vem, da bi bili uradno zraven (če že, kateri oddelek? Slovenistika,
anglistika ali prevajanje?), Toporišiča pa so morda šli kaj vprašat, ne
vem pa, da bi bil njegov angažma tolikšen, da bi ga navedli kot soavtorja
prevoda.

Strinjam se pa, da so prevodi Microsoftovih programov na splošno precej
kakovostni in da ne kaže vnašati zmede in izumljati novih izrazov, če so
stari ustrezni.

> Ravnokar sem opazil, da to še v KDE ni dobro rešeno. Za italic sem v
> sporočilih našel kurzivno, poševno, nagnjeno, ležeče. Najbolj me moti
> kurzivno (kako, da to nisem prej opazil...). To je očitna tujka in kot taka
> ni primerna za poslovenjenje programa, če jo za razumevanje izraza ne
> potrebujemo. Še posebej, če si za nekatere tujke izmišljamo skoraj nemogoče
> slovenske izraze, samo da ne bi izgledalo kot potujčeno, potem pa nihče ne
> razume izraza.

Kurziva je res tujka, ki so jo globoko v prejšnjem stoletju v naše kraje
vnesli tiskarji. Sicer se ta ista debata na tej listi periodično ponavlja;
prilagam dva svoja starejša odgovora na to temo, ki sem jih našel v
arhivu.

> V Velikem ang-slo slovarju od DZS je naslednje za italic:
> 1. /adj print/ ležeč, poševen, kurziven
> 2. /n/ kurziva, poševna pisava
> Tu vidimo, da je ležeče na prvem mestu, kurziven je zadnji. Logično je, da
> uporabljamo ležeče za italic. Zato se mi zdi smiselno, da se vse kurzivne (a
> mi sploh lahko kdo to razloži, kaj dobesedno ta izraz pomeni?) spremenijo v
> ležeče. Pa bold, ali naj bo to krepko ali polkrepko (ikona naj bo vseeno K
> in ne P)? Vem da ni lahko spreminjati izrazov za nazaj, samo veliko jih pa
> tudi ni (kakih 15-20 besed italic v celotnem katalogu sporočil KDE).

Tradicionalno se je "bold" prevajal s "polkrepko", "krepko" ali žargonsko
"mastno" pa je bilo rezervirano za tisto, čemur se v angleščini pravi
"black" (še bolj poudarjene črke; navadno so premočne, da bi jih lahko
mešali z navadnimi, tako kot lahko polkrepke, ampak jih uporabljamo
samostojno za naslove). Seveda tu zaidemo v težave, kako prevajati
demibold in semibold (pol-polkrepko, četrtkrepko, okrepljeno...?) Je pa
res, da tako natančno gradirane pisave večinoma uporabljajo samo
oblikovalci.

Iolarjevci so po mojem pri bold zavozili, čeprav razumem tudi, kaj jih je
vodilo v takšno odločitev (Polkrepko in Podčrtano). Glede na to, da Word
verjetno uporablja nekaj sto tisoč ljudi, starih tiskarjev pa je vse manj,
se mi zdi mogoče tudi, da bo sčasoma postal "krepko" pravilen izraz za
"bold".

Lep pozdrav, Primož

--
Primož Peterlin,   Inštitut za biofiziko, Med. fakulteta, Univerza v Ljubljani
Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija.  primoz.peterlin at biofiz.mf.uni-lj.si
Tel: +386-1-5437632, fax: +386-1-4315127, http://sizif.mf.uni-lj.si/~peterlin/
-------------- next part --------------

From peterlin at biofiz.mf.uni-lj.si Sun May 13 16:42:35 2001
Date: Mon, 10 May 1999 09:23:19 +0200 (METDST)
From: Primoz Peterlin <peterlin at biofiz.mf.uni-lj.si>
Reply-To: lugos-slo at lugos.si
To: "lugos-slo at lugos.si" <lugos-slo at lugos.si>
Subject: Re: [ LUGOS-SLO ] Slovenski KDE.

On Sun, 9 May 1999, Rok Papez wrote:

> KDE "krmilni center" bi preimenoval v "nadzorni
> center".

Hmm... Ne vem, če nisem bil avtor ,krmiljenja` jaz. Ampak bolj me skrbi
nekaj drugega. Kaj ne uporabljamo vsi enakih datotek PO? Pri meni namreč v
naslovni letvi piše "KDE nadzorni center." Kar je seveda narobe; če smo
enotni okrog ,nadzora,` bi bilo prav "Nadzorni center KDE" (neujemalni
samostalniški prilastki so desni).

> Ce z desno kliknem na KPanel se v meniju pojavi
> izbira "Prikroji" veliko bolj ustreza "Nastavitve".

Tudi odgovornost za ,prikrojitev` kot predlog prevoda za ,configure`
prevzamem sam.  Kar ni pravzaprav v nobenem nasprotju s tem, da bi
,nastavitve` ostale kot prevod za ,settings`. Narobe pa je, če se
,options` prevede kot ,nastavitve`. Sam sem jih navadno prevajal kot
,izbire`.

Slogovno je slabo, če se v menijih mešajo samostalniki (Datoteka,
Pomoč...) z velelniki (Prikroji, Nastavi, Uredi).

> "Hex editor" jaz nebi neposredno prevajal temvec
> bi ga poimenoval "Binarni urejevalnik"

Načeloma v redu, dokler kdo iz tega ne potegne splošnega pravila, da je
,hexadecimal` dvojiško.

> In namesto "kurziven" bi jaz imenoval slog pisave
> kar "poseven".. Ce ne bi pa pustil originalno "italic".

Narobe. Kurziven je že davno uveljavljen prevod za italic, ki nikakor ne
pomeni istega kot ,slanted,` ampak označuje tudi obliko črk (primerjaj
recimo mali A). Pa še ,slanted` bi raje prevajal z ,nagnjen` kot s
,poševen`. Edina resna alternativa kurzivnemu, ki jo vidim, je ,ležeče`.

Lep pozdrav, Primož

--
Primož Peterlin         email: primoz.peterlin at biofiz.mf.uni-lj.si
Inštitut za biofiziko MF, Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
Fax: +386-61-1315127     WWW: http://sizif.mf.uni-lj.si/~peterlin/
From peterlin at biofiz.mf.uni-lj.si Sun May 13 16:42:54 2001
Date: Fri, 9 Jun 2000 11:47:04 +0200 (METDST)
From: Primoz Peterlin <peterlin at biofiz.mf.uni-lj.si>
To: lugos-slo at lugos.si
Subject: Lezece, nagnjeno, kurzivno

On Thu, 8 Jun 2000, Katja Benevol Gabrijelčič wrote:

> >> >Italic: kurzivno ali lezece?
> >> le?ece
> >A slanted je pa nagnjeno?
> Bu, tega pa se nisem srecala. Posevno?

Poševne (ležeče, nagnjene) črke so dveh vrst. Ene (ang. oblique ali
slanted) so v enakih oblik kot pokončne, le da so nagnjene (v postscriptu
jih pridelaš iz prvih z enim samim ukazom, recimo "0.167 SlantFont").
Druge (italics) morajo biti narisane na novo in so včasih (recimo mali G)
celo topološko drugačne od prvih. Vsaka od oblik se je razvila po svoje -
pokončne izhajajo iz klesanih, kurzivne iz pisanih črk. 

Moje opažanje je, da ljudje uporabljajo izraz "ležeče" za vse nagnjene
oblike in dostikrat sploh ne razlikujejo med njimi. Kurzivo kot
tipografski termin smo sicer verjetno dobili od Nemcev, vendar pa izraz
"cursive" kot pridevnik pozna tudi angleščina: najbližji prevod bi
verjetno bil tekoč. Kurziva je bližja pisani pisavi. Ali kot pravi
Bringhurst (The elements of typographic style), nastavki (serifi) so pri
kurzivi tranzitivni, ki posnemajo začetno in zaključno potezo pri pisanju,
ko se ta nadaljuje v naslednjo črko; pri pokončni pisavi pa so refleksivni
- podvojena črta poudari konec poteze. Izraz "ležeče" v resnici te razlike
ne zajame, ampak samo to, da ni pokončno; tako kot je denimo poležano
žito.

Pri prevajanju menujev je zato v skladu s splošno rabo za "italics" 
najprimerneje uporabiti izraz "ležeče". Navsezadnje je odvisno od tega,
kakšno pisavo izbere uporabnik, ali se bo "ležeči" slog izkazal za
nagnjenega ali pa za kurzivnega. Garamond ali Times denimo poznata
kurzivno obliko, Univers ali Helvetica pa samo nagnjeno (ali poševno; meni
se zdi pravilneje nagnjeno). Bi si pa ne pustil vzeti izraza kurzivno,
kadar zares govorim o kurzivni obliki pisave.

Lep pozdrav, Primož

--
Primož Peterlin,   Inštitut za biofiziko, Med. fakulteta, Univerza v Ljubljani
Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija.  primoz.peterlin at biofiz.mf.uni-lj.si
Tel: +386-1-5437632, fax: +386-1-4315127, http://sizif.mf.uni-lj.si/~peterlin/