[ LUGOS-SLO ] Primozevi HOWTO-ji in MID

[Goran Bervar]

Pozdrav,

Primoz Peterlin wrote:

> > Naj takoj povem da nisem slavist amapk zadrt strojnik ki je zasel v
> > racunalniske vode, sem pa davno nekoc napisal knjigo o C++, kjer sem se
> > ...
>
> O, izvrstno! Njen enigmatični naslov me je vedno vznemirjal. Ali programer
> vendarle spravi C++ na kolena, ali pa se ga mora lotiti z dolžnim
> spoštovanjem, torej kleče? :)

Bravo! Upal sem, da bo kdo razumel dvoumnost naslova. Po pravici povedano je
naslov posledica "beer-storminga" in ga je predlagala prijateljica po
"tekoči" debati, na da bi se ji sploh sanjalo kaj C++ je. Mimogrede, za
drugi del ugotovitve sem prepričan, da drzi, za prvega pa ne tako zelo....

> Po mojem sta oba vrstna reda pravilna, res pa je poudarek drugje.
<rez>

Ne vem, mogoce imas prav. Vendar se bojim, da pri prevajanju pogosto pademo
v past iskanja skritega pomena, ki ga ponavadi sploh ni. Anglezi zelo zelo
redko obracajo vrstni red besed za poudarjanje, prevajalci pa zelo pogosto.
Ce se prav spomnim smo se vedno norcevali iz Primorcev in njhovega
klasicnega telefonskega nagovora : "A je doma Goran?". So torej le hoteli
poudariti, da je bistvo v meni in ne domu? Skratka, nisi me preprical in se
vedno se ne slisi lepo, ceprav je morebiti pravilno. Pa ne bom siten, pusti
pri miru, ce ti je vsec. Vseeno bi pa bil vesel ce mi kdo to razlozi z
vidika "ciste jezikovne teorije".  Slavisti?

> Tvoj predlog - "Kako računalnik hrani podatke v pomnilniku" - se mi, če ga
> preberem naglas, sliši lepše. Po drugi strani pa je ta personifikacija
> računalnika odveč - "Kako so shranjeni podatki v pomnilniku".

Moj glas za.

[Opomba za Katjo: glede "hranjenja" in "shranjevanja":]
Nacelno se motis. Ko procesor shrani podatke v pomnilnik,  jih pomnilnik
hrani dokler ne ugasnes napajanja. Se pa strinjam, da je "hraniti" nekako
arhaicen glagol zato zadnji prevod najlaze pade v uho. Je pa zanimivo, da je
koren obakrat "hrana". Ocitno so bili nasi predniki poljedelci in so najprej
sparali samo hrano < s >.

> > (13.2) "Sistem domenskih imen". Po moje je to napacen prevod za "domain
> > name" ker ime nima latsnoti domen, ampak imajo domene imena. Zato je po
moje
> > bolj prav "Sistem imenovanih domen" ali celo "Sistem imenovanja domen".
> > Mimogrede, a je kdo kdaj prevedel "domain" v kaj bolj slovenskega?
>
> Če začnem od zadaj: ne da bi vedel.
>
> Sicer pa začniva z lažjo nalogo: kako bi prevedel "domain name"? Zakaj ti
> izraz "domensko ime" ni všeč? Če domeno poimenujomo, ima potem ime. Imen
> je več vrst - osebna imena, geografska imena itn. Pa prva nimajo lastnosti
> oseb, in druga ne geografskih pojmov.

Lahko se gremo tudi tako, seveda. Imamo tudi avtomobile pa ne avtomobilskih
imen. Pa zivali in ne zivalskih imen. Skratka, "domensko ime" lahko
predstavlja izraz, ki opisuje vsa imena, ki sledijo obliki
"tip_povezave.ime.domena", se pravi da doloca "tip" imena. Lepo si povedal -
imen je vec *vrst* - zato bi se prenesel, da so lahko imena domenska, ker
imajo dejansko cisto svoje lastnosti. Lahko bi rekel, da so racunalnikarji
uvedli sistem imenovanja domen, po katerem domeni dodelimo njeno domensko
ime. Skratka, ce ze hoces, sistem okarakterizira ime in vsako ime, ki sledi
temu opisu, je domensko ime. Definitivno pa je "Sistem domenskih imen"
izraz, ki se mi zdi mimo. Ce si ze trmast, na primer "Sistem dolocevanja
(dodeljvanja) domenskih imen".

V vsakem primeru se mi zdi "domensko ime" precej posiljen izraz, predvsem pa
nepotrebno vpeljevanje novega pojma v nas jezik. "Ime domene" pove dovolj in
ni tako misteriozno kot "domensko ime", se ti ne zdi? Na splosno sem
preprican da bi se pri prevajanju morali izogibati novih pojmov in izrazov
povsod, kjer je to mogoce.

> > Se vedno sem zagovornik prevoda, da se racunalnik "obuje" da lahko
"tece".
>
> Sam sem sicer precej nesrečen zaradi strokovno-tehnične puščobnosti
> slovenskega računalniškega izrazja, in priznam tudi, da se mi to obuvanje
> ne zdi tako hud zgled humorja na prvo žogo,
<rez>

Sploh ne! To je eden redkih prevodov poleg miske ki se mi zdi odlicen! Zato
ga pa uporabljajmo, no. Zakaj za vraga naj bi se racunalnik zaganjal? Saj ni
avto - ali se obuje ali pa ne. Ce se ne obuje iz prve ne tece ampak samo
zalostno civka, zagotovo pa se ne zaganja dokler mu ne uspe. Skratka, izraz
izumira zato ker ga ne uporabljamo tisti, ki bi ga morali.

> > V oko mi je padel izraz "diskovni blok". Zakaj ne "blok na disku" ali
vsaj
> > "diskov blok"? Po moje je to blok, ki pripada disku in ne blok, ki ima
> > lastnosti diska.
>
> Diskov blok ne zato, ker disk ni živo bitje, da bi si lahko lastil bloke.
> Blok na disku in diskovni blok pa sta zame bolj ali manj sopomenki. Če bi
> hotel opisati, da ima blok lastnosti diska, bi mu rekel diskasti blok.

VR (<- prevod "OK" <s>). Glede diskovega bloga se popolnoma strinjam - se
bolj neroden prevod od tvojega. Velja pa isto kot zgoraj. Prvic, povsem
nepotrebno uvedes novo besedno zvezo v slovenscino. Kot strojnik ti
zagotavljam da so taksni in drugacni diski v Slovenscini ze dolgo pa -do
racunalnikarjev- se nihce ni uporabil pridevniske oblike "diskovni". Ze
izraz "diskovni pogon" me spravlja ob pamet. Kot strojnik razumem to kot nov
*nacin* pogona, do sedaj sem na primer poznal motorni pogon in rocni pogon.
Seveda sem kot pravi strojnik vzel macolo in razbil disk da si ogledam to
novo konstrukcijo in razocaran ugotovil, da je noter cisto navaden motor. Pa
se disk ne dela vec, ce ga razstavis. Torej sem zalostno ugotovil, da ima
diskovni pogon motorni pogon. Se ti ne zdi ta stavcna zveza nekam nerodna?

Meni se zdi, da je povezava "diskast blok" mnogo bolj stroga kot "diskovni
blok". Prvi izraz je nedvoumen - blok, ki je takšen kot disk (kaksen?).
Drugi je bolj ohlapen, je blok, ki ima neke lastnosti diska in ga lahko na
osnovi teh lastnosti locis od blokov na splosno (kaksen tip, kateri od?).
Tako kot so betonski blok, opecnat blok in stanovanjski blok.

Laicno gledam takole: pridevnisko obliko je smiselno uporabiti, ce zelis
*okarakterizirati* neko stvar. Resnicno mislim da s pridevnisko obliko podas
dolocene lastnosti predmeta oziroma grupiras predmete, ne pa da dolocas
pripadnost sestavu. Vzemi za primer kolo. Kar nekaj delov ima, pa jih je
zelo malo "kolesnih". Kako se ti slisijo izrazi: kolesni sedež, kolesno
krmilo, kolesna veriga, kolesni vijak, kolesna barva, kolesno ohišje,
kolesna luč? Če so ti domaci, moraš živeti nekje drugje kot jaz.

Jezik je seveda ziv in stalno se tvorijo nove in nove zveze, ampak - ne vem
no - zdi se mi da mora taka besedna zveza nekako dozoreti kot priznana
okrajsava za daljsi izraz. Nekako je nimas pravice kar izumiti. "Diskovni
blok" bo mogce res kdaj okrajsava za blok na disku ceprav po moje ne spada v
pravo kategorijo.

Zal mi je, ker mi zmanjka teoreticne podkovanosti za argumentiranje mojih
misli. Priznam, da so vse pripombe bolj "po posluhu" amapk upam da začenjas
cutiti razliko. Halo, slavisti, na pomoc!

> > Še tole: "...se init pripravi na gostitev uporabnikov, in požene
program,
> > imenovan getty. Ta pazi, kaj se dogaja na konzoli...". Morda bi bilo
bolje
> > reči da getty opazuje, ker bolj malo pazi kakšne bedarije počnemo <s>.
>
> Hja. Priznam, tisto pazenje je nerodno. Izvirni greh pa je verjetno v tem,
> da sem getty personificiral. Bom poskusil najti kako boljšo rešitev.

Ma ne, po moje ni nic slabega ce personificiras racunalniske programe, saj
so neke cudne binarne zivali ki zares nekaj delajo v racunalniku. Defnitivno
se v racunalniku pocutijo mnogo bolj domace kot mi. Samo paziti in opazovati
ni isto ( je pa lahko oboje "to watch" v anglescini).

Se beremo < al kaj na napisem namesto "se vidimo" >,

goran