[Lugos-mozilla] Slovenija druga po delezu uporabnikov Firefoxa!!!

["Žiga '[BISI]' Sancin"]

Joze, pozabil nisem na nikogar... Eno so prevajalci, drugo so 
programerji (slednjih je v Sloveniji nekaj malega, v bugzilli v okviru 
programerjev pa najbrz natanko eden). In mislim da sem s kodo (zato sem 
tudi napisal kodni, da me ne bi zamenjal s prevajalcem, kar nisem), ki 
jo vsakodnevno uporablja toliko in toliko milijonov ljudi dovoljsnja 
avtoriteta, da mi tu pa tam lahko celo verjames kaj na besedo (brez 
virov). Sicer pa, tudi ce mi ne... Mislis, da se pretirano sekiram 
zaradi tega? :)

Pa zacnimo se enkrat... Mozilla ni nastala iz javno objavljene kode 
Netscapa. Netscape je objavil kodo, ki bi jih naj vodila do Netscapa 5.0 
(le-ta je bil kasneje izpuscen, kot najbrz vemo). Javno objavljena koda 
je temeljila na Mosaicu, kar pa sem ze povedal, da nima nikakrsne zveze 
s sedanjo Mozillo, saj je sedanja Mozilla bila povsem na novo spisana, 
ker je obveljalo mnenje, da je staro (Mosaicovo) jedro zanic. Zakaj je 
trajal razvoj nove verzije brskalnika cela stiri leta (koda je bila 
objavljena 1998, Mozilla 1.0 je bila objavljena 2002)? Mar so 
programirali in oblikovali eno leto in gledali tri leta v zrak ali kako? 
Nop, brskalnik so spisali povsem na novo... Brskalnika iz Netscapove 
objavljene kode nikoli ni bilo v javnosti. Krozile so sicer interne 
izdaje, ampak se tam so bili problemi, saj je bilo buildanje tako 
zahtevno in sesuvanje konstantno. Seveda se je razvoj platforme (heja, 
Mozilla je platforma) zavlekel in zaradi tega so pritisnili 
marketingasi, ki so hoteli koncno spraviti izdelek na trg - in spravili 
so ga! Ja, nedokoncan izdelek z imenom Netscape 6, ki je izsel leta 2000 
(sredi razvoja). Ce si imel Netscapa 6, potem ves kaj je to slab 
brskalnik oz. paket. Z Netscapom 7, ki je izsel leta 2002, so uporabniki 
koncno dobili nek kolikor toliko soliden produkt, katerega izdaja ni 
bila izkljucno datumsko pogojena... in tako naprej do danasnjih dni.
Glede nato, da si tako zahteven, ne vem katere vire naj navedem... Huh, 
sedaj sem pa res v zagati. Bo Wikipedia dovolj verodostojen vir?
http://en.wikipedia.org/wiki/Netscape
http://en.wikipedia.org/wiki/Mozilla
http://en.wikipedia.org/wiki/Gecko_(layout_engine)

Navedel bi tudi celotno stran Mozilla.org, ampak ne vem, ce si se 
pripravljen spopasti s taksno kolicino podatkov... Ce si zelis olajsati 
delo, lahko pises na e-maile: asa at mozilla.org (traja vcasih tudi vec kot 
en teden, da odgovori -- ce smo sredi izdaj, kot v tem trenutku), 
mscott at mozilla.org (odgovarja ponavadi hitreje kot Asa, tri dni 
maksimum), mconnor at mozilla.com (ni sicer dolgo pri mozilli, ampak pozna 
vec ali manj vse - najbrz bi bil jezen, ce bi mu rekel deklica za vse 
:)), mitchell at mozilla.org (Chief Lizard Wrangler -- need I say more? 
:)). Koga ne smes (oz. ni priporocljivo) kontaktirati? Bena Goodgerja 
(trenutni projektni vodja Firefoxa) in Jamieja Zawinskija (bivsi vodja 
projekta Mozilla.org). :))

Zalost je, da jemljem podatke iz XitiMonitorja??? Pa nekako se ne 
spomnim, da bi jih jemal od tam? Aha, ocitno mislis na tisto izjavo o 
izjemah. Nemcija ima zelo veliko uporabnikov alternativnih brskalnikov 
ze iz preteklosti (malo prelistaj po arhivu heise.de; nasploh je Nemcija 
najbrz edina drzava, kjer je klasicna mozilla presegla "kriticno maso" + 
velika naklonjenost lokalnih administracij k spremembam), Finska rada 
eksperimentira (tudi tam so mogoce presegli "kriticno maso" s klasicno 
mozillo; Linus je Finec, hihi)... Hm, zakaj sem navedel Slovenijo? Ce 
kolegica pred mojimi ocmi lastnorocno sname s spleta Firefoxa, ga 
odpakira in zazene (ob tem pa jaz ves osupel gledam njo) ter mi rece, da 
vedno uporablja Firefoxa, ker Explorerja pa ze ne bo (ni studentka 
racunalnistva ali cesa sorodnega, kakor tudi jaz ne). Ce vidim na enem 
prenosniku slovensko (!) klasicno mozillo takoj po izidu prve slovenske 
mozille in ob tem slisim: "Jap...a ni kul?" Ce slisim v e-soli od otrok, 
ki se pogovarjajo po ircu in gledajo obala.net: "ma daj, zakaj ta stran 
ne dela... Kaj je to narobe?!" Pa drugi odvrne: "Mah, si mona... Odpri s 
Firefoxom, je dost bol kul." (nisem admin v tisti osnovni soli, ampak ob 
naslednjem namescanju sistema je sel gor Firefox kot privzet brskalnik 
brez vprasanj) Ce mi Brian (of mozdev fame) omeni po mailu, da so vsi 
umetniki pri razgrnitvi licence Creative Commons uporabljali Firefox. Ce 
zacne najbolj zagrizen zagovornik Internet Explorerja, kar jih poznam, 
uporabljati Firefox za vsakodnevno programiranje in mi rece: "Jah...". 
Hej in nenazadnje, ce grem po mestu z mozillazine majico in me vsak 
drugi clovek debelo gleda...

Ok, torej si zagovornik teze, da je celoten brskalniski trg (in se 
kateri drug) dinamicen... Ok, ne pricakujem povezave do raziskave ali 
cesa drugega, niti ne pricakujem okvirnega datuma, zelim si le, da se bo 
ta teza sprevrgla v dejanje in vzela dominatorju krono. Bomo videli v 
koliksnem casu se bo to zgodilo in kdaj.

Glede nato, da se poslavljas v stilu sv. Avgustina ... Naj se ti za 
konec zahvalim, ker mi vsaj pri uporabi brskalnika bolj zaupas, kot pri 
mojih izjavah (prvo mi namrec pomeni veliko vec kot slednje). Hvala! ;)

lp
bisi

Joze Klepec wrote:

> Pozabil si na Aleksa s kompanijo.
>
> In Mozilla je nastala iz javno objavljene kode Netscapa, iz Mozille pa 
> potem... . Lepo se je sklicevati na absolutne avtoritete - to počneva 
> oba, ne navajava pa nikakršnih virov. A ni to naravnost lepo, da ne 
> rečem temu rajska debata?
>
> Žalost je da jemlješ podatke iz Xitimonitorja. Ki ni relevantna 
> analiza, kot veš, že od začetka trdim in v tem se celo morda 
> strinjava, saj si mi celo sam potrdil model, ki spodbije tak način 
> zajemanja podatkov. Zato dodam še to o dinamiki pa zame causa finita.
>
> Kar se tiče dinamike, je potrebno dodati še to: model je _skrajno 
> poenostavljen_. Kdor želi upoštevati realne tržne razmere, naj doda 
> tržne subvencije, davčne olajšave, carine, izvozne omejitve, reklame, 
> politične vplive, elektronsko bojevanje, popuste (količinske in 
> drugačne), pirate, korupcijo, ceno povezave in hitrost+kvaliteto 
> prenosa v različnih delih sveta. Pa še marsikaj kar mi zdajle ni padlo 
> na pamet. Vse to zelo vpliva, svet pač ni agar-agar. Tako nastane 
> skoraj realen in dinamičen model, ki ima ogromno pospeševalnih in 
> zaviralnih dejavnikov. Ti ga stabilizirajo na ravnotežno točko okoli 
> katere podrhteva. Z dovolj velike razdalje to lahko zgleda 
> nespremenjeno stanje. Priporočam, da opazuješ zjutraj mešanje bele 
> kave - z desetih metrov višine je skodelica skoraj kot pika in 
> detajlov ne vidiš. Če jo gledaš s petnajst centimetrov, boš videl 
> skoraj vse detajle, ki jih tvoje oko lahko zazna.
>
> Nekako tako kot okoljski modeli - prebrati je potrebno tudi kaj iz 
> ekologije, meteorologije - skratka vede, ki navidez nimajo nič 
> skupnega z računalniki, ekonomijo ali družbo. Tam najdeš bisere, ki se 
> poklapajo s tržnimi in družbenimi mehanizmi. Treba je vedno iskat.
>
> Pozdrav,
>
> Jože