[Lugos-mozilla] Slovenija druga po delezu uporabnikov Firefoxa!!!

[Joze Klepec]

Pozabil si na Aleksa s kompanijo.

In Mozilla je nastala iz javno objavljene kode Netscapa, iz Mozille pa 
potem... . Lepo se je sklicevati na absolutne avtoritete - to počneva 
oba, ne navajava pa nikakršnih virov. A ni to naravnost lepo, da ne 
rečem temu rajska debata?

Žalost je da jemlješ podatke iz Xitimonitorja. Ki ni relevantna analiza, 
kot veš, že od začetka trdim in v tem se celo morda strinjava, saj si mi 
celo sam potrdil model, ki spodbije tak način zajemanja podatkov. Zato 
dodam še to o dinamiki pa zame causa finita.

Kar se tiče dinamike, je potrebno dodati še to: model je _skrajno 
poenostavljen_. Kdor želi upoštevati realne tržne razmere, naj doda 
tržne subvencije, davčne olajšave, carine, izvozne omejitve, reklame, 
politične vplive, elektronsko bojevanje, popuste (količinske in 
drugačne), pirate, korupcijo, ceno povezave in hitrost+kvaliteto prenosa 
v različnih delih sveta. Pa še marsikaj kar mi zdajle ni padlo na pamet. 
Vse to zelo vpliva, svet pač ni agar-agar. Tako nastane skoraj realen in 
dinamičen model, ki ima ogromno pospeševalnih in zaviralnih dejavnikov. 
Ti ga stabilizirajo na ravnotežno točko okoli katere podrhteva. Z dovolj 
velike razdalje to lahko zgleda nespremenjeno stanje. Priporočam, da 
opazuješ zjutraj mešanje bele kave - z desetih metrov višine je 
skodelica skoraj kot pika in detajlov ne vidiš. Če jo gledaš s petnajst 
centimetrov, boš videl skoraj vse detajle, ki jih tvoje oko lahko zazna.

Nekako tako kot okoljski modeli - prebrati je potrebno tudi kaj iz 
ekologije, meteorologije - skratka vede, ki navidez nimajo nič skupnega 
z računalniki, ekonomijo ali družbo. Tam najdeš bisere, ki se poklapajo 
s tržnimi in družbenimi mehanizmi. Treba je vedno iskat.

Pozdrav,

Jože


Žiga '[BISI]' Sancin pravi:
> Heja, kako pa naj jemljem zadevo, ce ne osebno... Pricakujes drugacno 
> reakcijo od najbrz edinega slovenskega kodnega kontributorja pri 
> Mozilli? Tezko je biti objektiven v mojem primeru... :) Hec na stran, 
> se opravicujem za nazaj in v bodoce.
>
> Pa moram priznati, da res zvenim tako, kot da bi zastopal glavnino. 
> Hej, zdi se mi kot da si ze sam dokazal, da statistika ne zajema 
> obrobja v celoti. Pravzaprav je sploh vprasanje, zakaj bi zastopal 
> obrobje (vsaj v trenutnem polozaju Firefoxa na trgu)? Sploh pa obrobje 
> ni imelo vpliva pri sirjenju Internet Explorerja, Mozilla pa je celo 
> ostala na obrobju. Z obrobjem ne mores vplivati na brskalniski trg: 
> lahko se mu prilagajas ali razvijas obrobne tehnologije. Firefox je ze 
> zdavnaj dosegel kriticno maso, sedaj pa si najbrz opazil, da se vedno 
> bolj zatika. Rast ni vec tako sunkovita, ponekod je zacela celo 
> pojenjati (tu pa tam vzame kaksen procent Operi in Netscapu in podobno 
> pocne hkrati Safari - uporabniki malo preskakujejo, ampak se vedno med 
> alternativnimi brskalniki; na drugi strani "krade" Apple se zadnje 
> preostanke Explorerja na Macu). Vse skupaj drzi seveda globalno, lahko 
> pogledas potem na primer Nemcijo, pa Finsko in ocitno tudi Slovenijo, 
> kjer se taksna interpretacija kakopak porusi... Vedno obstajajo izjeme 
> in zato je potrebno opazovati tudi trend.
>
> Uf, uf, tukaj pa si napisal kar nekaj neresnice glede Mozille in 
> Mosaica... Neposredni nasledniki Mosaica so bili Netscape 1, 2, 3, 4 
> in potem je bilo konec. Kodno ime brskalnika je res bilo Mozilla, 
> ampak to ima zelo malo skupnega z novejso Mozillo. Netscape 6 in 7, 
> kakor tudi Mozilla 1.0 - 1.7 in Mozilla/browser aka Phoenix 0.1 - 
> Firefox 1.0 ter naprej (da ne pretiravam) temeljijo na cisto novem 
> jedru (Gecko in ostale stvari...), ki nima nic skupnega z Mosaicom 
> (razen brskalniskega izgleda :)). Med zacetniki pri Mosaicu je bil 
> tudi Dan Mosedale aka dmose (trenutno dela na kalendarju - Sunbird - 
> in pa ldap podpori) in mislim da je edini s tako dolgim stazem, ostali 
> so vecinoma prisli v casu Mozilla.org ali kasneje (od 1998 naprej -- 
> projekt Mozilla.org je bil locen od Netscapa v zacetku, saj so se pri 
> Netscapu ukvarjali se par let s ponesreceno 4.0 in 4.5) in ti tvorijo 
> sedanjo ekipo pri Mozilla Corporation. Kar pomeni, da nimajo nikakrsne 
> povezave z Mosaicom. Ko so se odlocili za prepis jedra, so se odlocili 
> zavreci Mosaic.
> Kar se pa tice Explorerja... Heh, to je sele smesna zgodba. :)) 
> Internet Explorer dejansko temelji na Mosaicovem jedru in zaradi tega 
> jim implementacija marsikatere nove tehnologije povzroca neznanske 
> tezave (CSS in PNG sta prav vzorna primera teh tezav). Ko bodo 
> zapustili leto 1994 in prepisali brskalnik, bomo brez skrbi o tem 
> obvesceni (ce ne drugace, bomo ti izvedeli v help > about internet 
> explorer). Glede tistega prepoznavnega niza Mozilla/4.0 compatible in 
> Mozilla/5.0 compatible, pa le toliko... Internet Explorer je ohranil v 
> imenu stirico iz casov "velike vojne", in sicer zaradi tega, da bi 
> ostal kompatibilen s spletnimi stranmi, sedaj pa je seveda spet ne upa 
> spremeniti, ker ima prevelik trzni delez, da bi izvajal radikalne 
> spremembe. Heh, pa se lep spomin je, kakor tudi about:mozilla v IEju. 
> :)))
>
> Zadnji odstavek sicer zelo lepo prikazuje in obrazlozi dinamiko, ampak 
> brskalniski trg ni tako dinamicen. Ce bi bil, bi se dogajale 
> radikalnejse spremembe in mocnejsa odstopanja v statistiki. Pa tega ni 
> opaziti. Internet Explorer je se vedno trdno v sedlu, kakor tudi 
> Windowsi (z izjemami, ki pa ne vplivajo mocno na globalni rezultat). 
> Po drugi strani pa Microsoft ne bo dopustil dinamike na (brskalniskem) 
> trgu, pa naj stane kar hoce... Dinamika je najvecja nevarnost za 
> Microsoft.
>
> lp
>
> Joze Klepec wrote:
>
>> Me veseli, da počasi prihajava skupaj, četudi zadevo na momente 
>> jemlješ preveč osebno.
>>
>> Zgodovinski poduki so tu odveč, morda kurioziteta za druge bralce. 
>> Okoli 10000 uporabnikov Mosaica je bilo leta 1994 po mojih podatkih 
>> (mislim da sem našel število enkrat na mozilla.org ali pri Timu B. 
>> Leeju na osebni strani - ne vem točno) in upam, da so ti točni - bili 
>> pa so edini takratni kolikor toliko uporabniki interneta. Proti 
>> današnjim nekaj čez 700 milijonov uporabnikov interneta (CIA Factbook 
>> 2005, seštevek vseh držav po junijskih podatkih) je to izredno malo, 
>> a še vedno malo glede na svetovno populacijo.
>>
>> Če poudarim bistvo te teorije, ki jo ti zastopaš - zanemarimo 
>> uporabnike na obrobju, pomembna je le glavnina. Ta zanemari, da so 
>> vsi veliki brskalniki (in druge velike tehnologije) prišli iz obrobja 
>> po preboju kritične mase kakih 5% zelo hitro v glavnino. Res pa so 
>> danes v ospredju predvsem kapitalske povezave in ne toliko ideje in 
>> njihova kvaliteta.
>>
>> MMG: neposredni naslednik Mosaica preko izvorne kode je tudi 
>> Netscape, z njim Mozilla in Firefox. Kot Mozilla X 5.0/compatible se 
>> običajno
>> predstavljata Maxthon (IE jedro) in Internet Explorer. Torej smo vsi 
>> še vedno z eno nogo v letu 1994, hoteli to ali ne.
>>
>> Bom malce razložil kaj (no, zame) pomeni dinamika 10% v časovnem 
>> obdobju. Reciva enem mesecu - to je zmerno. Denimo, da _naključnih_  
>> 10% uporabnikov zamenja brskalnik. To pomeni nihanja od skrajnosti:
>> - 10% uporabnikov v isti periodi ostane zvestih proizvajalcu, 
>> nadgradijo na novo različico --> sprememb ni. Tu je dinamika v bistvu 
>> 0%.
>> - 20% uporabnikov v periodi zamenja proizvajalca in brskalnik, drugih 
>> 80% ostane zvestih stari različici od prejšnjega leta. Dinamika je 20%.
>> Letno povprečje (naj bi bilo) 10% - z minimumi 0% in maksimumom na 
>> 20%. Tako nekako si tudi ti zastavil v prejšnjem postu.
>> V maksimalni varianti se jih lahko v periodi zamenja 20%. In tako 
>> dalje. Je pa to hudo poenostavljen model, ki ne upošteva tega, da ima 
>> lahko kdo po dva ali več operacijskih sistemov, tri ali več PC-jev, 
>> itd.. Vseeno pa dopušča popolno spremembo trga v petih periodah. To 
>> je manj kot pol leta. In to nikakor ni statično, tudi v ekonomski 
>> teoriji ne, ki se s trgi obširno ukvarja.
>>
>> lp,
>>
>> Jože