[LUGOS] MAC naslov

Metod Kozelj metod.kozelj at lugos.si
Thu May 5 11:07:48 CEST 2005


Howdy!

Rok Krajnc wrote:

>> Tisto, kar slišiš na radiu, v fiksnem analognem telefonu in še kje, 
>> kadar se telefon in omrežje dogovarjata, je od tega, da telefon 
>> oddaja le v svojem časovnem oknu, torej 1/8 časa. Ostali čas pa ne 
>> oddaja nič. Če si nekje, kjer je signal šibek, potem mora tudi 
>> telefon oddajati z večjo močjo. In tisto prasketanje je posledica 
>> velike oddajne moči. Šibkost signala dostikrat (žal) nima veze z 
>> oddaljenostjo od bazne postaje.
>> Na GSMu je regulacija moči narejena tako, da se na začetku telefon 
>> dere na vso moč, potem pa ga bazna postaja nekoliko utiša (tako da je 
>> signal na sprejemni anteni bazne postaje ravno prav močan). Če torej 
>> nisi v res slabem signalu, se tisto ropotanje med pogovorom več ali 
>> manj ne sliši.
>>
> Ja ja ja ... tisto o moči oddajanja ipd ... to so osnove ... smo 
> slišal na faksu. Da pa moč signala ne pada z oddaljenostjo od vira, me 
> pa pač ne boš prepričal.
> Glede 'prasketanja' : kot sem napisal, sliši se takrat, ko se telefon 
> kaj meni s centralo/postajo/krkol in ob sprejemu/začetku klica. 
> Zanimivo, da se v prvem primeru jakost 'prasketanja' ne zmanjša ... 
> zgleda da takrat telefon ne zmanjša svoje oddajne moči, al kaj ...
> Je pa jasno, da prasketanje ne more biti posledica ne modulacije 
> (GMSK?, če se motim me popravi) ne nosilne frekvence. Torej ostane 
> samo še TDMA ..., vendar ne samo zaradi 'switchanja' nosilne frekvence 
> (tista 1/8 časa, ki ga ima terminal na voljo), po moji logiki med 
> drugim tudi zaradi oddaljenosti terminala od bazne postaje - dlje kot 
> si stran, prej moraš začet pošiljat in centrala pomaga terminalu 
> 'centrirat' njegovo oddajanje. Bi rekel, da se zato čisto na začetku 
> 'prasketanja' sliši malo bolj 'čudno' kot potem, ko se zgleda centrala 
> in telefon zmenita, kolikšen je ta časovni offset.


Glej, če imaš TDMA in imaš časovno okno oddaje 1/8 časa, potem pač vedno 
oddajaš 1/8 časa, 7/8 časa pa ne. Tisto prasketanje pride v glavnem od 
tega, da se v zelo kratkem času spremeni EMP v bližnji okolici antene iz 
nivoja šuma (naravnega+tehničnega+še kaj), ki je tipično nekje okoli 
-100dBm na nivo izhoda iz antene (ta je malce odvisen od razreda 
telefona, običajno je to +30 ali +33dBm). Razlika je tako gromozanska, 
da to opazijo celo razni magneti v zvočnikih in ostale tuljave v 
radijskih sprejemnikih.

TA tukaj nima nobene veze. Če stvar časovno malo nategnem, da bo bolj 
nazorno: recimo, da so časovna okna velika 1 sekundo. Torej telefon 
oddaja 1 sekundo, nato pa 7 sekund ne. Če bi bil s telefonom v anteni 
bazne postaje, bi recimo imel začetke oddaj ob 12:00:00.0, 12:00:08.0, 
12:00:16.0, ... Če se od bazne postaje odmakneš recimo za pol svetlobne 
sekunde, bi zaradi TDMA moral imeti začetke oddaj ob 11:59:59.5, 
12:00:07.5, 12:00:15.5, ... Skratka, res moraš oddajati pol sekunde 
prej, interval oddaj pa je še vedno 8 sekund.

No, če bi se gibal z veliko hitrostjo (znaten del svetlobne hitrosti), 
potem bi se zaradi Dopplerja dogajalo vse sorte: znižati bi moral 
oddajno frekvenco, skrajšati bi moral intervale med oddajami, itd.

Centrala in telefon se nič ne menita glede TA. Bazna postaja le 
ugotavlja, kako dobro telefon ujame pravo časovno okno in če začne 
uhajati proti sosedom, bazna postaja telefonu novega kar določi. Telefon 
tukaj nima nobene besede.

Zakaj v zvočnikih škriplje bolj med sprejemanjem SMSov, začatki klicev 
in med vožnjo? Kot sem že napisal, je GSM sistem tak, da ob začetku 
komunikacije telefon deluje s polno močjo. Sčasoma (merjeno v sekundah) 
pa bazna postaja zahteva od telefona znižanje oddajne moči na nivo, ki 
je ravno pravšnji. SMSi se izmenjajo prehitro, da bi se efekt 
power-controla poznal. Klic traja dovolj dolgo, da po par sekundah 
škripanja tipično ni več. Med vožnjo pa jakost signala (sprejetega v 
telefonu in tistega sprejetega na bazni postaji) niha precej in če si na 
področju, kjer tudi sicer signal ni ravno močan, potem bo pač telefon 
vsaj občasno deloval z veliko močjo.

Pa še glede jakosti signala: v idealnem primeru, ko bodisi nimaš nobenih 
ovir okoli bazne postaje ali pa so te ovire zelo homogene, potem jasno 
signal pada precej predvidljivo (tam nekje s potenco 2,5). V realnosti 
pa temu ni tako. Predstavljaj si recimo Gosposvetsko cesto v Ljubljani z 
vsemi stranskimi ulicami in bazno postajo na strehi hotela Tivoli. 
Vzdolž Gosposvetske ceste bo signal še dokaj enakomerno padal. Če pa 
zaviješ v hišo, je pa že problem. Jakost signala znostraj hiše je 
odvisen od debeline in materiala zidov, velikosti in oblike oken, 
metaliziranosti oken, ... Potem pa zaviješ na Kresnikovo ulico. Vidnega 
stika z anteno bazne postaje nimaš več, torej deluje vse skupaj na 
odboje. Kjer pa imaš odboje, pa imaš interference. Torej je jakost 
signala pred vhodom v K4 odvisna med drugim tudi od tega, kateri avtobus 
se pelje po Gosposvetski (21 ali 1). Če se spraviš v kakšno klet, lahko 
okno postane krasna interferenčna reža in imaš v enem kotu sobe signal 
vsaj tako dober, kot je zunaj na ulici, par metrov stran pa totalni poden.
V celotnem primeru pa si na oddaljnosti od bazne postaje manj kot slabih 
500m, torej je TA stalno 0.

Kje je torej tukaj sedaj preciznost lociranja?

-- 
Peace!
  Mkx

---- perl -e 'print $i=pack(c5,(41*2),sqrt(7056),(unpack(c,H)-2),oct(115),10);'
---- echo 16i[q]sa[ln0=aln100%Pln100/snlbx]sbA0D4D465452snlb xq | dc



More information about the lugos-list mailing list