[ LUGOS ] Kaj si nekateri mislijo o Linuxu...

Pet Mar 5 10:32:13 CET 1999

   Poskus analize M$ v.s.v Linux, kot iziv na clanek Teda Lewisa

   BB-ju se zahvaljujem za povzetek clanka Teda Lewisa iz revije 
   Computer. Menim, da nekako tako bi morali vsakdo povzemat tuje clanke 
   ali citate. Ni namrec dovolj, da se jih samo kopira.

   Za sebe trdim, da nikakor nisem nek veliki poznavalec Linuxa in 
   ostalih OS. Ampak na podlagi svojih izkusenj in na podlagi vsaj 
   obrobnega vedenja o racunalnistvu in ostalih zadevah, se pa upam 
   trditi, da avtor clanka ni najbolj zagrizen Linuxas. Zagrizen Linuxas 
   ni realist, ni analitik in tudi ni sintetik, temvec je vernik. Jaz 
   nisem vernik Linuxa, verujem pa v njegov uspeh.

   Menim, da avtor ni zajel celovito tega podrocja racunalnistva. 
   Primerjal je samo posamezne programe in njihovo usodo, ni pa 
   primerjal programja v povezavi z OS. Primerjavo je vrsil nekako tako, 
   kot, ce bi primerjal usodo na podrocju SO pri samo eni vrsti kartic, 
   enostavno ni videl celote. Ne smemo pozabiti, da se je usoda PC-jev 
   zacela spreminjati tudi z zacetkom ZX80 in njegovih potomcev tako, da 
   je IBM objavil odprti sistem SO - neke vrste GNU za strojno opremo, 
   za kar mu je bilo pozneje se kako zal. Ali duh je usel iz steklenice. 
   Z razvojem racunalnistva, so elementi postajali vse manjsi, a skatle 
   vse vecje. Prodajati se je zacel le volumen in tudi za direktorja je 
   zelo pomembno, da ima veliko skatlo v svoji firmi zato, da ima kaj 
   pokazat svojim gostom... Na tem podrocju pa ima IBM veliko izkusenj. 
   Verjetno pa bojevnik ni vrgel puske v koruzo zaradi izgubljene bitke 
   (OS/2), ampak je sedaj prevzel Linuxa. Pri njem nima kaj izgubiti. 
   Janicar pa je velikokrat boljsi vojak kot domacin... Pred IBM-mom, se 
   je odlocil tudi Compaq, da namesca na svoje stroje Linuxa.

   Avtor je zanemaril tudi dejstvo, da je M$ tudi v sporu z oblastjo. Ni 
   namen oblasti, da unici kuro, ki nese zlata jajca. Ampak, ce ta kura 
   se zacne vesti kot oblast, pa lahko konca tudi v loncu; primer je Noc 
   dolgih nozev. Tega se v prvi fazi z M$ ne bo zgodilo. Dogaja pa se 
E5
   poskus, da bi tej kuri pristrigli peruti in rep. To strizenje pa se 
   je po moji oceni ze zacelo. Niso pa se vsi igralci v igri.

   Do sedaj ni bilo vsaj dovolj profitabilne industrije, da bi Linux 
   pognala in tudi Linux se ni bil toliko "prijazno" pripravljen na 
AgWg
   izziv sirse uporabe (UNIXi se na tem podrocju sploh ne trudijo in AUA
   zato za siroko uporabo ne bodo tako zanimivi). Po vsej verjetnosti, 
   pot za njega je vsaj znana. Do sedaj se ni bilo dovolj tudi 
   pisarniskih paketov. Danes sta vsaj dva: Star Office in pa Applix 
1UE
   Anyware Office. Ta dva lahko tudi ze konkurirata M$u. Vecina 
   uporabnikov M$ Ofice paketa niti 10% moznosti paketa ne uporablja. 
   Nakupovanje takih paketov pa je v glavnem zaradi prestiza in nic 
   drugega. Nakup takih mastodontov povzroci v glavnem reklama in z njo 
   povzrocena histerija.

   Vsekakor nisem za neko zastonjkarstvo. Moti pa me oderustvo. To pa je 
   prisotno na sedanji M$ PC programski opremi. Veliko se govori, da je 
   treba programsko opremo kupiti tudi za to, da se bo lahko vlagalo v 
   razvoj nove opreme. Po dosedanjih videnjih zadev, pa se v glavnem 
UM+
   vlaga na bancne racune. Vedeti namrec moramo, da Bill izvira iz 
   pravniskih krogov. Oderustvo v pravnistvu (in tudi v medicini) je 
   nekaj normalnega. Iz domacih krogov je znano, kako so visoke 
   odvetniske tarife; npr. odvetnik po tarifi za vsake zacete pol ure za 
   najbolj enostavno delo zaracuna 50 tock, kar je priblizno 50DEM. To 
   enostavno delo pa je npr. prelaganje papirja iz kupa na kup. Dodatna 
   lastnost teh krogov pa je, da svojo stranko zelijo dobiti na svoj kI8
   abonma. Nekaj podobnega prakticirajo tudi sodisca.

B2EAA
   Zato menim, da je oderustvo samo vrh ledene gore v pravniskem sistemu 
   nase druzbe in predvsem zapadne. Zato taksno vedenje ni zgolj slucaj. 
   Bill je tudi z "zvijacno" pogodbo v svojem zacetku, ki je bila "End"
   sestavljena v pravniski pisarni "njegove" hise, zacel bogateti. 
   Kupoval je po smesno nizkih cenah programe in nato se manjse 
   programske hise (sovrazni prevzemi) in tako na tujih zuljih in 
   rizikih ustvarjal svoj imperij do taksnih razseznosti, da mu oblast 
   ne more do zivega. Tudi z astronomskimi in se dopustnimi kaznimi ne. 
   Kosanje tega imperija pa verjetno ne more biti najboljsa resitev, kot 
   jo sedaj predvidevajo. Tako vsaj mislijo nekateri ekonomsko-politicni 
   analitiki. Primerjajmo samo ekonomske cene za operacijski sistem 
   Linux za delovno postajo z celotnim pisarniskim paketom Applix stane 

   pri Agendi v MB 16.000 tolarjev, kot pa celotna verzija operacijskega 
   sistema na petih CD-jih pa le 11.000 tolarjev. Vse to je v izvedbi 
   S.u.S.E [www.suse.de ]. Vsakdo lahko primerja te cene s cenami M$ v 
   Sloveniji ali pa kje drugje. S tem, da je Linux OS mnogo bolj 
   stabilna zadeva in hitrejsa.
   gX#
   Nadalje je avtor zanemaril Internet. V zacetku leta '95 Linuxa tu se 
   ni bilo prisotnega. V letosnjem januarju pa je njegov delez ze 54%, 
   tocneje - tu je prisoten brezplacni program Apache. Na internetnih 
   streznikih M$-a ne tecejo "zelo dobri" NT-ji temvec, na enem celo 
vto
   vrtijo Linuxa. Znano je, da se je M$ osmesil z NT-ji na Hotmailu. V 
   njihovi lastni hisi pa vrtijo Solaris. To je seveda pod oznako "zelo 
   tajno".

   Moje osebno videnje je, da M$ bo izgubil trzni delez, da se bo 
   programska oprema cenovno stabilizirala - normalizirala in da cene ne 
   bodo vec oderuske. Ce bo to uspelo Linuxu, je opravil s tem svojim 
   poslanstvom veliko delo. Se vec, ce se bo obdrzala filozofija zastonj 
   programov za tistega, ki ne uporablja programov v poslovne oz. 
   pridobitnisko dejavnost in je sedaj do neke mere prisotna pri Linuxu, 
   potem temu operativnemu sistemu se ni cesa bati. 

Qy10X
   Zaradi navedenega verjamem v misel, da je Linux M$ov Vietnam. Kar je 
   pa vec kot sem predhodno poskusal obrazloziti. Z Vietnamom Amerika ni 
   propadla, dalo pa se ji je vedeti, da tudi mali ji lahko primazejo 
   zausnico. Pa se kaksno. Na podrocji Interneta je M$ ze dobil 
   zausnico. Pricakujemo jo pa v letu ali dveh tudi na PCjih.
   xwvZv
   Ze dejstvo, da za Linuxa mora biti SO brezhibnejsa kot za M$ 

   proizvode, cloveka obdaja obcutek, da ne sedi za neko klump masino.

   Zaradi navedenega se bo zgodovina ponovila, ampak zgodovina iz 
   strojne opreme nekoc, sedaj pa na programski opremi. Nekoc odprt 
   sistem PC-ja sedaj GNU.

   Lp; Drago

EL0Ek

_._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._._

NAJPREJ OPOZORILO! TO JE POVZETEK CLANKA NEKOGA DRUGEGA, KI NI ZAGRIZEN 
LINUXAS IN NJEGOV POGLED NA LINUX. JAZ SE Z CLANKOM NE STRINJAM, MI JE 
PA KORISTNA INFORMACIJA, KAKO DRUGI RAZMISLJAJO O LINUXU IN M$. 
VERJAMEM, DA JO VELJA UPOSTEVATI.

Skrajsan povzetek clanka v reviji Computer, februar 1999:

Zgodovina se, kot kaze, ponavlja. Leta 1970 je AT&T dal ven 
(licenciral!) izvorno kodo operacijskega sistema UNIX univerzam. Po 

.........

oceni pride do znanja, za katerega mu ni potrebno placati (kakorkoli 
krsi copyright).

Avtor clanka je TED LEWIS.

=b

--
===========================================================================J87= 
mag. Boris Benko, dipl.ing.           | E-mail: Boris.Benko na telekom.si Z
Telekom Slovenije, PE Murska Sobota   |         B.Benko na s-gms.ms.edus.si 
Senior Prog./Sys admin./Informatik    |         Boris.Benko na computer.org 
Slu§ba za informatiko                 | Phone: (work) +386 69 31 676
                                      |        (work) +386 69 37 800 21 
                                      |        (home) +386 69 32 592
===========================================================================