[ LUGOS ] Malo bahanja

Ned Jan 4 11:44:49 CET 1998

Zelo dobro si opisal situacijo! Zelel sem jo jaz, samo je nisem, da ne bi kdo
rekel,
da zagovarjam Telekom. Dodal bi, da je ta situacija v Sloveniji izhaja iz
dvojega:

1) ko se je omrezje gradilo, so se uporabljali *najcenejsi* nacini gradnje. Se
pravi
    malo zvezd, ojacevalniki na dolge razdalje, potem recimo primarni razvod v
    sekundarni, *PA SPET NAZAJ V PRIMARNI* (kar svet se ni videl!).

 2) Ko se je gradilo, se je imelo v mislih samo downstream omrezje, se pravi,
vsi
      bodo gledali TV. Nihce pa ni razmisljal, o recimo interaktivni TV, ali
bilo cem,
      kjer gledalci posiljajo povratne info (upstream). Deloma se 2) navezuje na
1), ker bi bilo
      potrebno vgraditi dvosmerne ojacevalnike (kar je bilo drazje takrat) in
dvosmerno
      ojacevalno opremo na kabelski TV.

Bostjan Bubnic wrote:

> Ker se je tale debata kar lepo razvila (pa se mi se ne spi prevec:)), bi
> dodal se nekaj svoje matematike k celi stvari. Pred casom sem se kar
> veliko cajta prebil(bral) pri kabel modemih. Kabelski sitsem, ki ga pozna
> vecina vecjih mest v sloveniji je drevesno strukturiran z enosmernimi
> ojacevalniki. Le-ti so dimenzionirani tako, da pri frekvencnem multipleksu
> 6Mhz (5,5) kanalov na obmocju nekje od 47-480Mhz zagotavljajo razmerje
> signal/sum med 48 in 50dB; seveda le v smeri od glavnega odajnika do
> koncnega uporabnika. Za komunikacijo v obratni smeri bi torej bilo
> potrebno zamenjati ojacevalnike, pa bi stvar delovala. Bi, samo le v
> modernejsih CATV sistemih z zvzdno strukturo. Pri drevesnih CATV omrezjih
> sta pa dva bistvena problema: direktna komunikacija med katerikolima
> sosednjima vozliscema v drevesu ni mogoca, saj je nujno komunicirati z
> glavnim oddajnikom, v strukturi pa so tudi pasivni elementi, katerih
> izhodi kar naenkrat postanejo vhodi. S tem zelo znizamo razmerje
> signal/sum, ki je pri komunikaciji od uporabnika k glavnemu oddajniku zelo
> kriticno. Za to smer komunikacije je namrec predvideno najnizje frekvencno
> podrocje: od 6 do 40Mhz! Ti signali pa ze po svoji naravi bolj sumijo, ker

Res je. Dodatnatezava je ta, da so nekateri kabelski modemi "fiksirani" na
doloceno frekvenco
in tega ne more spremeniti nihce, razen proizvajalca.  Tak primer je Motorolin
kabelski modem (tako pravijo na Smartcomu). Situacija pa je taka, da mora
operater za posamezni del mreze
izmeriti, katera frekvenca med 5 in 45MHz je najustreznejsa in potem tako
nastaviti modeme.
Se pravi, v postev pridejo samo modemi, katerim se upstream da nastaviti.

Vsi uporabniki, ki so na istem busu, si potem delijo pasovno sirino. V srediscu
zvezde pa mora
biti usmerjevalnik, ki je priklopljen na vsak krak zvezde.  Sredisce zvezde je
lahko omarica recimo v bloku
ali stavba kabelske.

> je vpliv zunanjih dejavnikov vecji (mobilne komunikacije, radiofonija,..).
> Frekvencni pas nad 480Mhz je predviden za podatkovne komunikacije od
> glavnega CATV oddajnika do uporabnika. Ce je sirina kanala 6Mhz, potem se
> da pri s/sum 50dB teoreticno doseci kapaciteto 100Mb/s, prakticno pa do
> 50Mb/s. Ce imamo 100 kanalaov, je to... Pri tem pa je potrebno tudi
> upostevati, da koax izgube narascajo s kvadratom frekvence, zato bo
> potrebno poleg menjave ojacevalnikov dodati tudi nove. Kaj pa hitrosti od
> uporabnika? Tukaj zelo tezko dosezemo s/sum 20dB, kar pomeni prakticno le
> okrog 20Mb/s, na voljo pa je obicajno le en (v zvezda baje tudi 4 in vec)
> 6MHz kanalov, napake pri prenosu podatkov v tej smeri so tudi velike,...
>

Dodal bi se, da se na zacetku busa pusti signal taksne moci, da vsak "odjemalec"
dobi ustrezen signal.Ce se stevilo odjemalcev v busu poveca, je potrebno pustiti
malo mocnejsi signal, odjemalce pa *PONOVNO
NASTAVITI*. Praksa operaterjev pa je, da ce se poveca stevilo uporabnikov, pac
pustijo malo mocnejsi signal
in novega uporabnika priklopijo, ostale pa pustijo kot so. Rezultat? Prvemu v
busu gredo mravljinci in dvojna slika in
pike preko ekrana zaradi premocnega signala, zadnjemu pa slika malo bolj sumi,
ker je vmes se en odjemalec. Opisana kvaliteta
busa je prava katastrofa za kabelski modem.

> Da ne omenim totalnega kolapsa glede standardizacije (IEEE
> 802.14 kje si???), VARNOSTI takih omrezij... Mislim, da taksen sistem
> (100% za Maribor) ne mora delovati v tem tisocletju. Vsekakor pa imajo
>

Ja, res. Podobno kot na Ethernetu je mozno snoopanje. Razen, ce proizvajalec ne
vzamestvari v roke in to resi samostojno. Tu je Cybersurfer odlicen. Resiti je
potrebno:

1) Da se neavtorizirani uporabniki ne priklopijo na omrezje (vsak modem ima MAC
adreso)
2) Da se avtoriziran uporabnik ne prijavi kot nekdo drug
3) Da se prepreci snoopanje na istem busu

> manjsi sistemi, ki so tudi novejsi tukaj doloceno prednost, sploh tile
> testni, na katerih je malo uporabnikov!
>
> Bostjan
>
> P.S: Se strinajm, da bi bilo dobro, ce bi tudi CATV operaterji kaj to
> komentirali, ker imam obcutek, da so pri informiranju zelo povrsni ;-((

Res je. Poanta vsega je, da je potrebno dosti denarja (dvosmerni ojacevalniki),
da se
uvede kabelski modem. Tega denarja pa CATV operaterji nimajo, ali pa ne zelijo
tvegati.
Dobro je le to, da se dandanes prodajajo dvosmerni ojacevalniki in oprema in da
se omrezje
scasoma modernizira. Morda bo racunica v drugem tisocletju precej bolj ugodna za
CATV operaterje.

Navedeno gotovo velja za kabelsko v Murski Soboti. Morda so operaterji kje
drugje veliko bolj skrbni in
je kvaliteta opreme na nivoju.

=b

--
============================================================================
Boris Benko, dipl.ing.                | E-mail: Boris.Benko na telekom.si
Telekom Slovenije, PE Murska Sobota   |         B.Benko na s-gms.ms.edus.si
Senior Prog./Sys admin./Informatik    |         Boris.Benko na computer.org
Slu§ba za informatiko                 | Phone: (work) +386 69 31 676
                                      |        (work) +386 69 37 800 21
                                      |        (home) +386 69 32 592
===========================================================================