[lugos] Linux INFO-SHEET, slovenski prevod
Primoz Peterlin
peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si
Pon Apr 14 18:46:04 CEST 1997
Tole je zdaj celoten prevod spisa Linux INFO-SHEET, z upoštevanimi
pripombami Matjaža Godca. Pripombe so še naprej dobrodošle.
Lep pozdrav, Primož
--
Primoz Peterlin email: primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si
Institut za biofiziko MF, Lipiceva 2, SLO-1105 Ljubljana, Slovenija
Fax: +386-61-131-5127 WWW: http://sizif.mf.uni-lj.si/~peterlin/
- --- BEGIN Linux INFO-SHEET part 1/1 ---
Linux: Informativni letak
Michael K. Johnson, johnsonm na redhat.com
v4.11, 13 January 1997
Slovenski prevod: Primož Peterlin, primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si
14. april 1997
$Header: /home/lugrep/www/arhiv/mailinglist/041997/118.html,v 1.1 2001/05/29 08:58:46 roman Exp $
Ta spis vsebuje osnovne informacije o operacijskem sistemu
Linux, vključno z razlago, seznamom lastnosti, nekaj zahtevami
za delovanje, in nekaj viri.
1. Uvod v Linux
Linux je Unix in ni Unix. Je Unix, saj upošteva določila POSIX
ter se nasploh obnaša kot Unix, in ni Unix, saj je bil od
začetka napisan na novo in ne vsebuje niti ene same programske
vrstice iz sistema AT&T Unix. Linux je popolnoma prosta
izvedba določil POSIX z razširitvami System V in BSD,
dosegljiva v izvorni in prevedeni obliki. Linux je avtorsko
delo Linusa B. Torvaldsa <Linus.Torvalds na Helsinki.FI> in
drugih sodelavcev, ter se lahko prosto razširja pod pogoji,
navedenimi v GNU Public License.
Linux ni v javni lasti, niti ni ,program na pokušino`
(shareware). Linux spada med _prosto_ programje (angleško
,freeware`). Kopije prostega programa lahko delite naokoli,
vendar pod pogojem, da priložite tudi izvorno kodo, oziroma da
je izvorna koda tudi dosegljiva. Če ste prosti program
dodelali ali spreminjali, ste zakonsko obvezani, da tudi
dodelave in spremembe napravite dostopne pod enakimi pogoji.
Podrobnosti so opisane v GNU General Public License, ki je
priložena izvorni kodi Linuxa, dostopna pa je tudi prek FTP na
prep.ai.mit.edu kot /pub/gnu/COPYING.
Linux je v izdaji 2.0 še vedno prost, in bo tudi ostal.
Zaradi narave zaščite GNU copyright, kateri predmet je Linux,
bi bilo nelegalno, če bi se to spremenilo. Natančneje: povsem
legalno je zahtevati denarno nadomestilo za distribuiranje
Linuxa, vse dokler zraven prilagate tudi izvorno kodo. (Zgoraj
zapisano je poenostavitev, za natančno pravno razlago pogojev
glejte GNU General Public License).
Linux teče na računalnikih s procesorji Intel 80386. 80486,
Pentium in Pentium Pro, z vodili ISA, EISA, PCI ali VLB. MCA
(IBM-ov Micro Channel) trenutno še ni dobro podprt, preizkusna
izvedba podpore pa je vključena v razvojno izvorno kodo. Če
vas zanima, si podrobnosti oglejte na
<http://glycerine.itsmm.uni.edu/mca>.
V delu je priredba za več računalnikov s procesorju Motorola
680x0 (trenutno teče na nekaj Amigah, Atarijih in računalnikih
VME), ki že deluje precej dobro. Zahteva procesor 68020 z
enoto MMU, ali procesorje 68030, 68040 ali 68060, in zahteva
tudi numerični koprocesor FPU. Omrežne funkcije ter okolje X
že delujejo.
Linux teče dobro na procesorju DEC Alpha, in trenutno podpira "Jensen",
"NoName", "Cabriolet", "Universal Desktop Box" (bolj znan kot
Multia), in več drugih naborov čipov. Za dodatne informacije
glejte <http://www.azstarnet.com/~axplinux/FAQ.html>. Priredba
za DEC Alpha je stabilna in vključena v komercialni distribuciji
Red Hat in Craftworks.
Linux dobro deluje tudi na procesorju Sun SPARC; večina modelov
sun4c in sun4m zdaj že podpira Linux, podpora za sun4u pa je v
izdelavi. Priredba za Sun SPARC je stabilna in vključena v
komercialno distribucijo Red Hat Linux, za podrobnosti glejte
<http://www.redhat.com/support/docs/rhl-sparc/>
Priredba za arhitekturo Power PC, vključujoč računalnike PowerMac
(NuBus in PCI), Motorola, IBM in Be je v intenzivnem razvoju.
Priredbe za druge arhitekture, vključno MIPS in ARM, so v
različnih fazah razvoja. Rezultatov morda ni za pričakovati
takoj; če pa vas delo zanima in ste željni in sposobni
prispevati k njemu, boste verjetno hitro našli stik z drugimi
sodelavci.
Linuxa že dolgo ne moremo več šteti za preizkusno verzijo, saj
je prva izdaja (1.0) izšla že 14. marca 1994. Seveda so v sistemu
vedno napake, in s časom se pojavijo celo nove, in so seveda
tudi popravljene. Ker je delo na Linuxu sledi ,,modelu odprtega
razvoja``, vse nove izvedenke javno izidejo, ne glede na to, če
so ,,produkcijske kakovosti`` ali ne. Vendar pa je bila v pomoč
ljudem pri odločitvi, katere izvedenke so stabilne in katere
ne, vpeljana naslednja shema: izdaje 1.x.y, kjer je x sodo
število, so stabilne, namenjene zgolj odpravljanju napak. Tako
so bile od izdaje 1.2.2 do 1.2.3 odpravljene samo nekatere
napake, ni pa bilo dodanih nobenih novih lastnosti. Izdaje
1.x.y, kjer je x liho število, pa so razvojne izvedenke, kjer
se od ene izdaje do druge odpravljajo napake in dodajajo nove
funkcionalnosti. Take izdaje so lahko nestabilne in so
namenjene razvijalcem. Vsake toliko časa, ko se jedro
stabilizira, se razvoj na novem stabilnem jedru zamrzne, nadaljuje
pa se delo na razvojni izvedbi jedru.
Trenutna stabilna izdaja je 2.0.30 (zadnja številka se bo
spremenila s odpravo napak in dodajanjem gonilnikov), razvoj pa
se nadaljuje na eksperimentalnem jedru 2.1.x. Če se vam zdi
2.0.x še vedno preveč ,,v delu``, boste morda zaenkrat raje izbrali izdajo
1.2.13. Vendar pa so se zadnje izdaje 2.0.x izkazale za precej
stabilne. Bodite pozorni: pri nadgradnji jedra izdaje 1.2 na 2.0
boste morali nadgraditi tudi nekaj programov; da bi te programe
lahko uporabljali, boste morda hoteli preiti tudi na novo
izdajo jedra operacijskega sistema. Izvorni kodi za jedro
Linuxa je priložena tudi datoteka Documentation/Changes, ki
natančneje razloži spremebe.
Večina izdaj Linuxa, razvojnih ali stabilnih, je precej
stabilnih. Če nimate posebnih ambicij, da bi vedno sledili
zadnji izdaji, in če izdaja, ki jo imate, dela, kar želite, lahko
mirno ostanete tudi pri njej. Znan je primer računalnika, na
katerem je tekla izdaja 0.97p1 (izdana poleti 1992) neprekinjeno
136 dni brez napak (tekla bi še naprej, če ne bi bagerist po
nesreči pretrgal omrežnega kabla). Še drugi so objavili
neprekinjeno delovanje tudi prek enega leta. Zadnje poročilo
navaja računalnik, na katerem še vedno teče izdaja 0.99p15s,
zdaj že prek 600 dni.
Zavedati se moramo, da je razvoj Linuxa odprt in distribuiran,
medtem ko je razvoj večine ostalega programja zaprt in
centraliziran. To pomeni, da je trenutna razvojna verzija
vedno javno dostopna (z zamikom tedna ali dveh) in jo lahko
kdorkoli uporablja. Rezultat tega je, da izdaja, ki prinaša novo
funkcionalnost, skoraj vedno vsebuje tudi napake, po drugi
strani pa to pomeni tudi izjemno hiter razvoj, tako da so
napake najdene in odpravljene zelo hitro, dostikrat v nekaj
urah, saj se z njimi ukvarja veliko ljudi.
Zaprt, centraliziran razvoj pomeni, da se s projektom ukvarja
posameznik ali skupina, in programje javno izdajo potem, ko
mislijo, da dobro deluje. To navadno vodi v dolge intervale med
izdajami, dolgo čakanje na popravke napak, in počasnejši
razvoj. Seveda je končna javna izdaja takega programja bolj
kakovostna, vendar pa je hitrost razvoja v splošnem mnogo
nižja.
Ob pisanju tega spisa (12. april 1997) je bila trenutna
stabilna izdaja Linuxa 2.0.30, zadnja razvojna izdaja pa
2.1.33.
2. Lastnosti Linuxa
* večopravilni: več programov teče naenkrat.
* večuporabniški: več ljudi lahko hkrati dela na istem
računalniku (brez omejitve na dva uporabnika!)
* večarhitekturni: teče na več različnih mikroprocesorjih, ne le
na Intelovih.
* večprocesorski: podpora za SMP obstaja za procesorje Intel
in SPARC (za ostale pa je v delu), Linux pa uporabljajo tudi
v večih ohlapno povezanih večprocesorskih aplikacijah, med
njimi sistemi Beowulf (glejte
<http://cesdis.gsfc.nasa.gov/linux-web/beowulf/beowulf.html>)
in Fujitsujev AP1000+ superračunalnik s procesorji SPARC.
* teče v zaščitenem načinu na 80386.
* vsebuje zaščito pomnilnika med procesi, tako da en sam
program ne more ogroziti stabilnosti celotnega sistema.
* nalaganje programov na zahtevo: Linux prebere z diska v
pomnilnik samo tiste dele programa, ki se jih dejansko
potrebuje.
* deljen prepis ob branju. Več programov lahko uporablja isti
pomnilnik. Ko program poskusi pisati v pomnilnik, Linux
stran (blok 4KB) pomnilnika prepiše nekam drugam. Ta način
prinese dve prednosti: višjo hitrost in manjšo porabo
pomnilnika.
* shranjevanje virtualnega pomnilnika na disk po eno stran
naenkrat (paging) namesto shranjevanje celotnega procesa
(swapping); na ločeno particijo ali pa v datoteko, ali pa na
obe. Dodani prostor za swap (prostor na disku se iz
zgodovinskih razlogov še vedno imenuje swap) je možno dodati
tudi med delom. Skupno more Linux uporabiti 16 področij za
swap po 128 MB vsako, skupaj 2 GB. Če je potrebno, se more
ta omejitev popraviti s spremembo nekaj vrstic v izvorni
kodi jedra.
* skupni pomnilniški fond za uporabniške programe in diskovni
medpomnilnik, tako da se lahko ves prosti pomnilnik
uporablja za predhranjene vsebine diska, po potrebi, ko
programi zahtevajo več pomnilnika, pa se ta dinamično
prilagodi.
* dinamično povezane deljene knjižnice (DLL), in seveda tudi
statične knjižnice
* izvaja pomnilniški izpis (core dump) za analizo ,post-mortem`, kar
dovoljuje analizo z iskalnikom napak ne le med tekom programa,
ampak tudi potem, ko se je zrušil.
* večinoma združljiv na ravni izvorne kode s standardi POSIX,
Sustem V in BSD.
* preko modula za emulacijo iBCS2, večinoma združljiv na
binarni ravni s SCO, SVR3 in SVR4.
* vsa izvorna koda je dostopna, vključujoč celotno jedro,
gonilnike, razvojna orodja in uporabniške programe; vse se
sme tudi prosto razpečevati. Kopica komercialnih programov
je bila prirejenih za Linux, za katere izvorna koda ni na
voljo; vse, kar pa je bilo prosto, vključno celoten osnoven
operacijski sistem, ostaja prosto.
* nadzor nad opravili po POSIX.
* psevdoterminali (pty).
* emulacija numeričnega koprocesorja 387 v jedru, tako da ni
potrebe, da bi programi izvajali svojo emulacijo. Vsak
računalnik, na katerem teče Linux, izgleda, kot bi imel
vgrajen numerični koprocesor. Če ima računalnik v resnici
koprocesor, bo Linux seveda uporabil tega namesto emulacije,
in jedro lahko tudi prevedete brez numerične emulacije, s
čimer prihranite nekaj malega pomnilnika.
* podpira mnoge neangleške ali posebne tipkovnice, enostavno
pa je tudi dodati podporo za nove.
* več virtualnih konzol: več (do 64) neodvisnih prijav prek
konzole, med katerimi lahko preklapljate s kombinacijo tipk
(neodvisno od strojne opreme za prikaz).
* podpira več datotečnih sistemov, med njimi minix, Xenix, vse
pogoste datotečne sisteme System V; ima sodoben lastni
datotečni sistem, ki omogoča do 4 TB prostora in 255 znakov
dolga imena datotek.
* transparenten dostop do particij MS-DOS (in particij FAT na
OS/2) prek posebnega datotečnega sistema: ne potrebujete
nobenih posebnih ukazov za uporabo particije MS-DOS, saj se
kaže kot povsem običajni datotečni sistem Unix (razen čudnih
omejitev glede dolžine imen, zaščite ipd.) Za stisnjene
particije pod MS-DOS 6 je zaenkrat potrebno uporabiti popravek
(dmsdosfs). Podpora za VFAT (Windows NT, Windows 95) je na
voljo v Linuxu 2.0.
* posebni datotečni sistem, UMSDOS, omogoča, da Linux
namestimo na datotečnem sistemu MS-DOS.
* podpora za branje datotečnega sistema HPFS-2 pod OS/2 2.1.
* podpora za HFS (Macintosh) je na razpolago kot ločen modul.
* datotečni sistem CD-ROM bere vse standardne zapise CD-ROM.
* podpora za omrežje TCP/IP, vključujoč ftp, telnet, NFS itd.
* strežnik za Appletalk.
* strežnik in odjemnik za NetWare
* strežnik in odjemnik za Lan Manager (SMB)
* podpora za mnoge omrežne protokole: osnovni protokoli v
zadnji razvojni izdaji vključujejo TCP, IPv4, IPv6, AX.25,
X.25, IPX, DDP (Appletalk), NetBEUI, Netrom, in druge.
Stabilna izdaja trenutno vključuje podporo za TCP, IPv4,
IPX, DDP in AX.25.
3. Strojne zahteve
3.1. Minimalna sestava
Tole je verjetno najmanjša možna sestava, na kateri teče Linux:
procesor 386SX/16, 1 MB pomnilnika, disketnik (1.44 MB ali 1.2
MB), katerakoli podprta grafična kartica (in seveda tipkovnica,
monitor in tako naprej). To je dovolj, da sistem zaženete in
vidite, če na računalniku sploh deluje; ne boste pa mogli
početi nič uporabnega. Dodatne informacije o delu z minimalno
sestavo najdete na <http://rsphy1.anu.edu.au/~gpg109/mem.html>.
Da bi počeli kaj uporabnega, potrebujete še disk. Za zelo
minimalno nastavitev zadostuje 5 do 10 MB prostora, kamor
namestite samo najnujnejše ukaze in eno ali dve majhni
aplikaciji, denimo terminalski emulator. To je še vedno zelo,
zelo omejujoče, in zelo neudobno, saj za početi skoraj karkoli
ni dovolj prostora. V splošnem tega ne priporočamo za nič
drugega kot za preizkus, če stvari delujejo, in seveda za
modrovanja o minimalnih zahtevah.
3.2. Uporabna sestava
Če boste poganjali kateregakoli od računsko intenzivnih
programov, npr. gcc, X ali TeX, boste verjetno želeli kaj
hitrejšega kot 386SX/16, čeprav z nekaj potrpežljivosti tudi ta
zadostuje.
V praksi potrebujete vsaj 4 MB pomnilnika, če ne uporabljate
okolja X, in 8 MB, če ga. Če bo na sistemu hkrati delalo več
uporabnikov, ali če boste hkrati poganjali več večjih programov
(npr. prevajalnik), bo 4 MB verjetno premalo. Linux sicer deluje
tudi z manj pomnilnika (zadoščalo bi celo samo 2 MB), vendar pa
bo tedaj uporabil disk kot virtualni pomnilnik, in sistem bo
prepočasen, da bi bil uporaben. Če poganjate hkrati več
programov, bo 16 MB znatno zmanjšalo posege na disk. Če želite,
da bo sistem pod normalno uporabo le neznatno uporabljal disk
kot virtualni pomnilnik, bo verjetno zadostovalo 32 MB. Če
poganjate programe s hujšo lakoto po pomnilniku, pa boste verjetno
morali seči še više.
Količina diska je odvisna od tega, kaj želite namestiti.
Za osnovni nabor podpornih programov Unix, ukazno lupino in
upravne programe bo dovolj 10 MB, z nekaj prostora za
uporabniške datoteke. Za popolnejši sistem vzemite Red Hat,
Debian, Slackware ali katero drugo distribucijo, in računajte,
da boste potrebovali od 60 do 300 MB prostora, odvisno od tega,
kaj želite namestiti in katero distribucijo uporabljate. K temu
prostoru prištejte prostor, ki ste ga namenili za datoteke
uporabnikov. Če kupujete nov računalnik, glede na dandanašnje cene
diskov ni pametno kupovati premajhnega diska. Vzemite vsaj 500
MB, raje 1 GB, načinu 386;
vsi modeli Intel 80386, 80486, Pentium in Pentium Pro.
Procesorji 80286 in starejši bodo morda nekega dne
podprti z manjšim jedrom, imenovanim ELKS (Embeddable
Linux Kernel Subset), vendar pa ne pričakujte enakih
zmogljivosti. Različico za procesor Motorola 680x0 (68020
z dodatno enoto MMU, 68030, 68040 in 68060), ki teče na
računalnikih Amiga in Atari, lahko najdete na
tsx-11.mit.edu v imeniku 680x0. Veliko modelov DEC Alpha
je podprtih. Veliko modelov Sun SPARC je zdaj podprtih. V
delu so priredbe za arhitekture Power PC, ARM in MIPS, za
podrobnosti se obrnite drugam.
Arhitektura:
Vodilo ISA ali EISA. Podpora za MCA (večinoma IBM PS/2)
je nepopolna, vendar se izboljšuje (glejte zgoraj).
Lokalna vodila (VLB in PCI) delujejo. Linux je
zahtevnejši glede strojne opreme kot DOS, Windows ali
večina drugih operacijskih sistemov. To pomeni, da lahko
kakšna obskurna strojna oprema, ki s kakšnim manj
zahtevnim operacijskim sistemom deluje, z Linuxom ne bo
delovala. Linux je tudi krasen preizkuševalec
pomnilnika...
Pomnilnik:
Do 1 GB z Intelovimi procesorji; več na 64-bitnih
sistemih. Nekateri, vključno Linus, so opazili, da je
dodajanje pomnilnika brez hkratnega povečanja
predpomnilnika (cache) izjamno upočasnilo njihove
računalnike. Če ste opazili, da je računalnik z dodanim
pomnilnikom počasnejši, poskusite povečati predpomnilnik.
Nekateri računalniki lahko predpomnijo samo določeno
količino pomnilnika, ne glede na to, koliko pomnilnika je
v resnici nameščenega (64 MB je meja pri nekaterih
priljubljenih naborih čipov). Več kot 64 MB pomnilnika
zahteva poseben zagonski parameter, saj BIOS zaradi
zastarele zasnove ne zna javiti več kot 64 MB
pomnilnika.
Zunanji pomnilnik:
Generični diski AT (EIDE, IDE, 16-bitni krmilniki diskov
z MFM ali RLL, ali ESDI) so podprti, enako tudi diski in
CD-ROM SCSI, če je podprt krmilnik SCSI. Generični
krmilniki XT (8-bitni krmilniki z MFM ali RLL) so tudi
podprti. Podprti krmilniki SCSI: Advansys, Adaptec
serije 1542, 1522, 1740, 27xx, in 29xx (z nekaj
izjemami), krmilniki Buslogic MultiMaster (podpora za
Flashpoint je v fazi preizkusa); krmilniki na osnovi
NCR53c810, krmilniki DPT, krmilniki Qlogic ISP in FAS,
Seagate ST-01 in ST-02, Future Domain serija TMC-88x (ali
katerikoli krmilnik na osnovi čipa TMC950) in
TMC1660/1680, Ultrastor 14F, 24F in 34F, Western Digital
wd7000, in drugi. Tračne enote SCSI, QIC-02, in nekatere
QIC-80 so tudi podprte. Podprtih je več enot CD-ROM, med
njimi Matsushita/Panasonic, Mitsumi, Sony, Soundblaster,
Toshiba, ATAPI (EIDE), SCSI, in druge. Za natančnejše
informacije in modele si oglejte Compatibility HOWTO.
Grafika:
VGA, EGA, CGA, ali Hercules (in s temi združljivi) delujejo
v tekstovnem načinu. Za grafiko in X obstaja podpora za
(najmanj) standardni VGA in nekaj kartic SVGA (večina
kartic na osnovi čipov ET300, ET4000, Paradise in
nekaterih Trident), S3, 8514/A, ATI MACH8/32/64 in
Hercules. Linux uporablja strežnik XFree86, kar pogojuje,
katere kartice so podprte. Celoten seznam podprtih
naborov čipov bi zavzel več kot celo stran.
Omrežje:
Podpora za Ethernet vključuje 3COM 503/509/579/589
(501/505/507 so podprti, vendar odsvetovani), AT&T GIS
(neé NCR) WaveLAN, večina kartic na osnovi WD8390, večina
kartic na osnovi WD80x3, NE1000/2000 in večina z njima
združljivih, AC3200, Apricot 82596, AT1700, ATP,
DE425/434/435/500, D-Link DE-600/620, DEPCA, DE100/101,
DE200/201/202 Turbo, DE210, DE422, Cabletron E2100
(odsvetovana), Intel EtherExpress (odsvetovana), DEC
EtherWORKS 3, HP LAN, HP PCLAN/plus, večina kartic na
osnovi AMD LANCE, NI5210, ni6510, SMC Ultra, DEC 21040
(tulip), Zenith Z-Note ethernet. Nobena od kartic Zircom
in nobena od kartic Cabletron (razen E2100) ni podprta,
ker proizvajalec ni pripravljen prosto izdati informacij
o programiranju.
Podpora za FDDI vključuje kartice DEC DEFxx.
Podpora za omrežja point-to-point vključuje PPP, SLIP,
CSLIP, and PLIP.
Serijski vmesniki:
Podprtih je večina kartic na osnovi 16450 in 16550 UART,
vključno AST Fourport, Usenet Serial Card II, in druge.
,Pametne` kartice vključujejo serijo Cyclades Cyclom
(podprta s strani proizvajalca), serijo Comtrol
Rocketport series (the dprta s strani proizvajalca),
Stallion (večina kartic; podprta s strani proizvajalca),
in Digi (nekatere kartice; druga podpora). Nekaj strojne
opreme za ISDN, ,frame relay` in najeto telefonsko linijo
je tudi podprte.
Ostala strojna oprema:
SoundBlaster, ProAudio Spectrum 16, Gravis Ultrasound, večina
drugih zvočnih kartic, večina (vse?) zvrsti mišk
(Microsoft, Logitech, PS/2) itd.
4. Nepopoln spisek prirejenih programov in drugega programja
Večina običajnih orodij in programov s sistema Unix je bila
prirejena za Linux, vključno s skoraj vso robo GNU in veliko
odjemniki X iz različnih virov. Pravzaprav beseda ,prirejen`
niti ni na mestu, saj se zaradi precej natančnega upoštevanja
priporočil POSIX veliko programov prevede popolnoma brez
sprememb, ali le z malenkostnimi spremembami. Žal še ni toliko
aplikacij za končnega uporabnika, kot bi si želeli, vendar pa
se situacija popravlja. Stopite v stik s proizvajalcem svoje
najljubše komercialne aplikacije za Unix in ga povprašajte, če
jo je že priredil za Linux.
Sledi nepopoln spisek programja, ki preverjeno dela z Linuxom:
Osnovni ukazi Unix:
ls, tr, sed, awk in tako dalje (česarkoli se spomnite --
Linux ga verjetno ima).
Razvojna orodja:
gcc, gdb, make, bison, flex, perl, rcs, cvs, prof.
Programski jeziki in okolja:
C, C++, Objective C, Java, Modula-3, Modula-2, Oberon, Ada95,
Pascal, Fortran, ML, scheme, Tcl/tk, Perl, Python, Common Lisp,
in mnogi drugi.
Grafična okolja:
X11R5 (XFree86 2.x), X11R6 (XFree86 3.x), MGR.
Urejevalniki:
GNU Emacs, XEmacs, MicroEmacs, jove, ez, epoch, elvis (GNU vi),
vim, vile, joe, pico, jed, in drugi.
Ukazne lupine:
bash (združljiva s POSIX sh), zsh (vključuje način,
združljiv s ksh), pdksh, tcsh, csh, rc, es, ash (večinoma
s sh združljiva ukazna lupina, ki jo BSD uporablja kot
/bin/sh), in mnoge druge.
Telekomunikacije:
Taylor (združljiv z BNU) UUCP, SLIP, CSLIP, PPP, kermit, szrz,
minicom, pcomm, xcomm, term (poganja več ukaznih lupin,
preusmerja omrežne aktivnosti in dovoljuje oddaljeni X,
vse prek ene modemske linije), Seyon (priljubljen
komunikacijski program za X Windows), in več paketov za
fax in glasovno pošto (prek modemov ZyXEL in drugih).
Seveda je podprt tudi oddaljena serijska prijava.
Elektronska pošta in novice:
C-news, innd, trn, nn, tin, smail, elm, mh, pine, itd.
Obdelava besedil:
TeX, groff, doc, ez, LyX, Lout, Linuxdoc-SGML, in drugi.
Igre:
Nethack, več MUD-ov in igric za X, in mnoge druge. Ena
od teh igric gleda za razpoložljivimi igricami na tsx-11
in sunsite.
Programski paketi:
AUIS, Andrew User Interface System. ez je del tega
paketa.
Vsi navedeni programi (in zgoraj navedeni ne predstavljajo niti
stotine vseh dosegljivih) so prosto dostopni. Vse več je tudi
komercialnega programja; povprašajte proizvajalca vašega
priljubljenega komercialnega programa, če podpirajo Linux.
5. Kdo uporablja Linux?
Linux je prosto dostopen, in nihče ni primoran registrirati
svoje kopije pri centralnem organu, tako da je težko reči,
koliko ljudi uporablja Linux. Več podjetij živi izključno od
prodaje in podpore za Linux, pri tem pa relativno zelo majhen
delež vseh uporabnikov uporablja te storitve; novičarske
skupine za Linux so med tistimi z največ prometa na Internetu,
tako da se število ocenjuje na nekaj sto tisoč, vendar pa je
zelo težko reči kaj natančnega. Harald T. Alvestrand se je
odločil, da vseeno poskusi dognati kaj več, zato vas naproša,
da če uporabljate Linux, pošljete na naslov linux-counter na uninett.no
sporočilo z enim od naslednjih naslovov (subject): ,,I use
Linux at home``, ,,I use Linux at work``, ali ,,I use Linux at
home and at work``. Iz nekih razlogov šteje tudi glasove ,,načinu 386;
vsi modeli Intel 80386, 80486, Pentium in Pentium Pro.
Procesorji 80286 in starejši bodo morda nekega dne
podprti z manjšim jedrom, imenovanim ELKS (Embeddable
Linux Kernel Subset), vendar pa ne pričakujte enakih
zmogljivosti. Različico za procesor Motorola 680x0 (68020
z dodatno enoto MMU, 68030, 68040 in 68060), ki teče na
računalnikih Amiga in Atari, lahko najdete na
tsx-11.mit.edu v imeniku 680x0. Veliko modelov DEC Alpha
je podprtih. Veliko modelov Sun SPARC je zdaj podprtih. V
delu so priredbe za arhitekture Power PC, ARM in MIPS, za
podrobnosti se obrnite drugam.
Arhitektura:
Vodilo ISA ali EISA. Podpora za MCA (večinoma IBM PS/2)
je nepopolna, vendar se izboljšuje (glejte zgoraj).
Lokalna vodila (VLB in PCI) delujejo. Linux je
zahtevnejši glede strojne opreme kot DOS, Windows ali
večina drugih operacijskih sistemov. To pomeni, da lahko
kakšna obskurna strojna oprema, ki s kakšnim manj
zahtevnim operacijskim sistemom deluje, z Linuxom ne bo
delovala. Linux je tudi krasen preizkuševalec
pomnilnika...
Pomnilnik:
Do 1 GB z Intelovimi procesorji; več na 64-bitnih
sistemih. Nekateri, vključno Linus, so opazili, da je
dodajanje pomnilnika brez hkratnega povečanja
predpomnilnika (cache) izjamno upočasnilo njihove
računalnike. Če ste opazili, da je računalnik z dodanim
pomnilnikom počasnejši, poskusite povečati predpomnilnik.
Nekateri računalniki lahko predpomnijo samo določeno
količino pomnilnika, ne glede na to, koliko pomnilnika je
v resnici nameščenega (64 MB je meja pri nekaterih
priljubljenih naborih čipov). Več kot 64 MB pomnilnika
zahteva poseben zagonski parameter, saj BIOS zaradi
zastarele zasnove ne zna javiti več kot 64 MB
pomnilnika.
Zunanji pomnilnik:
Generični diski AT (EIDE, IDE, 16-bitni krmilniki diskov
z MFM ali RLL, ali ESDI) so podprti, enako tudi diski in
CD-ROM SCSI, če je podprt krmilnik SCSI. Generični
krmilniki XT (8-bitni krmilniki z MFM ali RLL) so tudi
podprti. Podprti krmilniki SCSI: Advansys, Adaptec
serije 1542, 1522, 1740, 27xx, in 29xx (z nekaj
izjemami), krmilniki Buslogic MultiMaster (podpora za
Flashpoint je v fazi preizkusa); krmilniki na osnovi
NCR53c810, krmilniki DPT, krmilniki Qlogic ISP in FAS,
Seagate ST-01 in ST-02, Future Domain serija TMC-88x (ali
katerikoli krmilnik na osnovi čipa TMC950) in
TMC1660/1680, Ultrastor 14F, 24F in 34F, Western Digital
wd7000, in drugi. Tračne enote SCSI, QIC-02, in nekatere
QIC-80 so tudi podprte. Podprtih je več enot CD-ROM, med
njimi Matsushita/Panasonic, Mitsumi, Sony, Soundblaster,
Toshiba, ATAPI (EIDE), SCSI, in druge. Za natančnejše
informacije in modele si oglejte Compatibility HOWTO.
Grafika:
VGA, EGA, CGA, ali Hercules (in s temi združljivi) delujejo
v tekstovnem načinu. Za grafiko in X obstaja podpora za
(najmanj) standardni VGA in nekaj kartic SVGA (večina
kartic na osnovi čipov ET300, ET4000, Paradise in
nekaterih Trident), S3, 8514/A, ATI MACH8/32/64 in
Hercules. Linux uporablja strežnik XFree86, kar pogojuje,
katere kartice so podprte. Celoten seznam podprtih
naborov čipov bi zavzel več kot celo stran.
Omrežje:
Podpora za Ethernet vključuje 3COM 503/509/579/589
(501/505/507 so podprti, vendar odsvetovani), AT&T GIS
(neé NCR) WaveLAN, večina kartic na osnovi WD8390, večina
kartic na osnovi WD80x3, NE1000/2000 in večina z njima
združljivih, AC3200, Apricot 82596, AT1700, ATP,
DE425/434/435/500, D-Link DE-600/620, DEPCA, DE100/101,
DE200/201/202 Turbo, DE210, DE422, Cabletron E2100
(odsvetovana), Intel EtherExpress (odsvetovana), DEC
EtherWORKS 3, HP LAN, HP PCLAN/plus, večina kartic na
osnovi AMD LANCE, NI5210, ni6510, SMC Ultra, DEC 21040
(tulip), Zenith Z-Note ethernet. Nobena od kartic Zircom
in nobena od kartic Cabletron (razen E2100) ni podprta,
ker proizvajalec ni pripravljen prosto izdati informacij
o programiranju.
Podpora za FDDI vključuje kartice DEC DEFxx.
Podpora za omrežja point-to-point vključuje PPP, SLIP,
CSLIP, and PLIP.
Serijski vmesniki:
Podprtih je večina kartic na osnovi 16450 in 16550 UART,
vključno AST Fourport, Usenet Serial Card II, in druge.
,Pametne` kartice vključujejo serijo Cyclades Cyclom
(podprta s strani proizvajalca), serijo Comtrol
Rocketport series (the dprta s strani proizvajalca),
Stallion (večina kartic; podprta s strani proizvajalca),
in Digi (nekatere kartice; druga podpora). Nekaj strojne
opreme za ISDN, ,frame relay` in najeto telefonsko linijo
je tudi podprte.
Ostala strojna oprema:
SoundBlaster, ProAudio Spectrum 16, Gravis Ultrasound, večina
drugih zvočnih kartic, večina (vse?) zvrsti mišk
(Microsoft, Logitech, PS/2) itd.
4. Nepopoln spisek prirejenih programov in drugega programja
Večina običajnih orodij in programov s sistema Unix je bila
prirejena za Linux, vključno s skoraj vso robo GNU in veliko
odjemniki X iz različnih virov. Pravzaprav beseda ,prirejen`
niti ni na mestu, saj se zaradi precej natančnega upoštevanja
priporočil POSIX veliko programov prevede popolnoma brez
sprememb, ali le z malenkostnimi spremembami. Žal še ni toliko
aplikacij za končnega uporabnika, kot bi si želeli, vendar pa
se situacija popravlja. Stopite v stik s proizvajalcem svoje
najljubše komercialne aplikacije za Unix in ga povprašajte, če
jo je že priredil za Linux.
Sledi nepopoln spisek programja, ki preverjeno dela z Linuxom:
Osnovni ukazi Unix:
ls, tr, sed, awk in tako dalje (česarkoli se spomnite --
Linux ga verjetno ima).
Razvojna orodja:
gcc, gdb, make, bison, flex, perl, rcs, cvs, prof.
Programski jeziki in okolja:
C, C++, Objective C, Java, Modula-3, Modula-2, Oberon, Ada95,
Pascal, Fortran, ML, scheme, Tcl/tk, Perl, Python, Common Lisp,
in mnogi drugi.
Grafična okolja:
X11R5 (XFree86 2.x), X11R6 (XFree86 3.x), MGR.
Urejevalniki:
GNU Emacs, XEmacs, MicroEmacs, jove, ez, epoch, elvis (GNU vi),
vim, vile, joe, pico, jed, in drugi.
Ukazne lupine:
bash (združljiva s POSIX sh), zsh (vključuje način,
združljiv s ksh), pdksh, tcsh, csh, rc, es, ash (večinoma
s sh združljiva ukazna lupina, ki jo BSD uporablja kot
/bin/sh), in mnoge druge.
Telekomunikacije:
Taylor (združljiv z BNU) UUCP, SLIP, CSLIP, PPP, kermit, szrz,
minicom, pcomm, xcomm, term (poganja več ukaznih lupin,
preusmerja omrežne aktivnosti in dovoljuje oddaljeni X,
vse prek ene modemske linije), Seyon (priljubljen
komunikacijski program za X Windows), in več paketov za
fax in glasovno pošto (prek modemov ZyXEL in drugih).
Seveda je podprt tudi oddaljena serijska prijava.
Elektronska pošta in novice:
C-news, innd, trn, nn, tin, smail, elm, mh, pine, itd.
Obdelava besedil:
TeX, groff, doc, ez, LyX, Lout, Linuxdoc-SGML, in drugi.
Igre:
Nethack, več MUD-ov in igric za X, in mnoge druge. Ena
od teh igric gleda za razpoložljivimi igricami na tsx-11
in sunsite.
Programski paketi:
AUIS, Andrew User Interface System. ez je del tega
paketa.
Vsi navedeni programi (in zgoraj navedeni ne predstavljajo niti
stotine vseh dosegljivih) so prosto dostopni. Vse več je tudi
komercialnega programja; povprašajte proizvajalca vašega
priljubljenega komercialnega programa, če podpirajo Linux.
5. Kdo uporablja Linux?
Linux je prosto dostopen, in nihče ni primoran registrirati
svoje kopije pri centralnem organu, tako da je težko reči,
koliko ljudi uporablja Linux. Več podjetij živi izključno od
prodaje in podpore za Linux, pri tem pa relativno zelo majhen
delež vseh uporabnikov uporablja te storitve; novičarske
skupine za Linux so med tistimi z največ prometa na Internetu,
tako da se število ocenjuje na nekaj sto tisoč, vendar pa je
zelo težko reči kaj natančnega. Harald T. Alvestrand se je
odločil, da vseeno poskusi dognati kaj več, zato vas naproša,
da če uporabljate Linux, pošljete na naslov linux-counter na uninett.no
sporočilo z enim od naslednjih naslovov (subject): ,,I use
Linux at home``, ,,I use Linux at work``, ali ,,I use Linux at
home and at work``. Iz nekih razlogov šteje tudi glasove ,,I
don't use Linux``. Svoje rezultate objavlja v
comp.os.linux.misc.
6. Kako do Linuxa
6.1. Anonimni FTP
Matt Welsh je izdal novo različico svojega vodnika Installation
and Getting Started guide (izdaja 2.1.1). Linux Documentation Project
(LDP) je izdal tudi več drugih knjig v različnih fazah dodelave,
katere lahko najdete na sunsite.unc.edu:/pub/Linux/docs/LDP.
Redno spremljajte comp.os.linux.announce. Domača stran projekta
Linux Documentation Project je na <http://sunsite.unc.edu/LDP>
Vsaj naslednji strežniki anonimnega ftp imajo Linux.
Ime strežnika Številčni naslov Imenik z Linuxom
============================= =============== ===============
tsx-11.mit.edu 18.172.1.2 /pub/linux
sunsite.unc.edu 152.2.22.81 /pub/Linux
ftp.funet.fi 128.214.248.6 /pub/OS/Linux
net.tamu.edu 128.194.177.1 /pub/linux
ftp.mcc.ac.uk 130.88.203.12 /pub/linux
src.doc.ic.ac.uk 146.169.2.1 /packages/linux
fgb1.fgb.mw.tu-muenchen.de 129.187.200.1 /pub/linux
ftp.informatik.tu-muenchen.de 131.159.0.110 /pub/comp/os/linux
ftp.dfv.rwth-aachen.de 137.226.4.111 /pub/linux
ftp.informatik.rwth-aachen.de 137.226.225.3 /pub/Linux
ftp.Germany.EU.net 192.76.144.75 /pub/os/Linux
ftp.ibp.fr 132.227.60.2 /pub/linux
ftp.uu.net 137.39.1.9 /systems/unix/linux
wuarchive.wustl.edu 128.252.135.4 mirrors/linux
ftp.win.tue.nl 131.155.70.100 /pub/linux
ftp.stack.urc.tue.nl 131.155.2.71 /pub/linux
srawgw.sra.co.jp 133.137.4.3 /pub/os/linux
cair.kaist.ac.kr /pub/Linux
ftp.denet.dk 129.142.6.74 /pub/OS/linux
NCTUCCCA.edu.tw 140.111.1.10 /Operating-Systems/Linux
nic.switch.ch 130.59.1.40 /mirror/linux
cnuce_arch.cnr.it 131.114.1.10 /pub/Linux
ftp.monash.edu.au 130.194.11.8 /pub/linux
ftp.dstc.edu.au 130.102.181.31 /pub/linux
ftp.sydutech.usyd.edu.au 129.78.192.2 /pub/linux
tsx-11.mit.edu in fgb1.fgb.mw.tu-muenchen.de sta uradni mesti
za Linuxov GCC. Na nekaterih strežnikih se zrcali vsebina
drugih strežnikov. Če je le možno, uporabite tistega, ki vam je
najbližje.
Zanesljivo vsaj sunsite.unc.edu in ftp.informatik.tu-muenchen.de
ponujata tudi storitve ftpmail. Pišite na ftpmail na sunsite.unc.edu
ali ftp na informatik.tu-muenchen.de za pomoč.
Če ste izgubljeni, poskusite z sunsite.unc.edu:/pub/Linux/distributions/,
kjer je zbranih več distribucij. Red Hat Linux, Debian in
Slackware so trenutno najbolj priljubljene.
6.2. CD-ROM
Večina ljudi dandanes namešča Linux s CD-ROM. Distribucije so
narasle na več sto MB programja za Linux, in prenašanje tega
prek modema 28.8 traja zelo dolgo.
V bistvu sta dva načina nakupa distribucij Linuxa na CD-ROM:
kot del arhiva mesta za FTP, ali neposredno od proizvajalca. Če
kupite arhiv, boste skoraj vedno dobili več različnih
distribucij, med katerimi lahko izbirate, navadno pa brez
vključene pomoči ob namestitvi. Nakup distribucije neposredno od
proizvajalca pomeni, da boste dobili le eno distribucijo,
vendar pa lahko računate tudi na pomoč proizvajalca (navadno
je pomoč ob namestitvi vključena v ceno).
6.3. Drugi načini, kako do Linuxa
Mnogi BBS imajo datoteke za Linux. Seznam le-teh je občasno
objavljen na comp.os.linux.announce. Povprašajte prijatelje ali
organizirane skupine uporabnikov, ali pa naročite eno od
komercialnih distribucij. Seznam teh je vsebovan v Linux
distribution HOWTO, dosegljivem kot
sunsite.unc.edu:/pub/Linux/docs/HOWTO/distribution-HOWTO, in
redno objavljanem v novičarski skupini comp.os.linux.announce.
7. Prvi koraki
Kot smo povedali že v začetku, Linux ni centralno upravljan.
Zato ni nobene ,uradne` izdaje na katero bi lahko pokazali in
rekli ,,To je Linux``. Namesto tega je več takoimenovanih
,,distribucij``, ki so bolj ali manj popolne zbirke programja,
nastavljenega in pakiranega tako, da ga je mogoče enostavno
namestiti v sistem Linux.
Vaš prvi korak naj bo, da dobite in preberete spisek pogosto
zastavljanih vprašanj (FAQ) z enega od strežnikov za anonimni
FTP, ali pa z enega od arhivov Usenet FAQ (npr. rtfm.mit.edu).
Na spisku boste našli kopico navodil, kako začeti, katere
datoteke potrebujete, in kako rešiti večino običajnih
problemov, ki se pojavijo med namestitvijo ali sicer.
8. Pravni status Linuxa
Čeprav je Linux dosegljiv s celotno izvorno kodo, ni
nikogaršnja last oz. javna last (,,public domain``), ampak
pravno zavarovano avtorsko delo, ki pa je prosto dostopno pod
pogoji, navedenimi v GNU General Public License (včasih navajan
kot ,,copyleft``). Za dodatne informacije glejte GPL. Programi,
ki tečejo pod Linuxom, so vsak posebej avtorsko zavarovani,
mnogi med njimi prav tako z GPL. Okolje X je zavarovano s
pogoji v MIT X copyright, nekateri drugi programi pa z BSD
copyright. V vsakem primeru se sme vse programje na strežnikih
FTP prosto razširjati (sicer bi ga ne smelo biti tam).
9. Novice o Linuxu
Mesečnik, imenovan Linux Journal, je začel z izhajanjem pred
več kot dvema letoma. Vsebuje članke tako za začetnike kot za
izkušene uporabnike, in naj bi bil v pomoč vsem uporabnikom Linuxa.
Enoletna naročnina nanj je 22 USD v ZDA, 27 USD v Kanadi in
Mehiki, in 32 USD drugje, plačljivo v ameriških dolarjih.
Informacije o naročnini so na voljo prek elektronske pošte
na naslovu subs na ssc.com, prek faksa +1-206-782-7191, telefona
+1-206-782-7733, ali pisno prek naslova Linux Journal, PO Box 85867,
Seattle, WA 98145-1867 USA. SSC ima na voljo javni ključ PGP,
ki ga lahko uporabite za šifriranje svoje pošte, kadar
pošiljate občutljive informacije (številka kreditne kartice);
uporabite finger info na ssc.com za ključ.
Več novičarskih skupin na Usenet se ukvarja z Linuxom, prav
tako pa tudi več elektronskih spiskov. Oglejte si Linux FAQ za
dodatne informacije o elektronskih spiskih (FAQ najdete bodisi
med novicami ali prek FTP).
Novičarska skupina comp.os.linux.announce je moderirana skupina
za obvestila o Linuxu (novi programi, popravki napak ipd.)
Novičarska skupina comp.os.linux.answers je moderirana skupina,
kjer so periodično objavljeni Linux FAQ, spisi HOWTO, in druga
dokumentacija.
Novičarska skupina comp.os.linux.admin je nemoderirana skupina
za razpravo o upravljanju sistemov Linux.
Novičarska skupina comp.os.linux.development.system je
nemoderirana skupina namenjena razpravi o razvoju jedra Linuxa.
Skupina je omejena na razpravo o vprašanjih, ki se tičejo
samega jedra. Ostala vprašanja pokrivajo druge skupine; tista,
ki se v splošnem tikajo Unixa, comp.unix, tista, ki se tičejo
razvoja aplikacij pod Linuxom pa comp.os.linux.development.apps.
Novičarska skupina comp.os.linux.development.apps je
nemoderirana skuppina namenjena razpravi o razvoju aplikacij v
okolju Linux. Skupina ni mesto za razpravo o tem, kje se kakšna
aplikacija dobi, niti o tem, kakšne aplikacije bi kdo rad videl
teči pod Linuxom.
Novičarska skupina comp.os.linux.hardware je namenjena
vprašanjem o strojni opremi in Linuxu.
Novičarska skupina comp.os.linux.networking je namenjena
vprašanjem o Linuxu in omrežjih.
Novičarska skupina comp.os.linux.x je namenjena vprašanjem o
okolju X v sistemu Linux.
Novičarska skupina comp.os.linux.misc je nasledila skupino
comp.os.linux, in je namenjena vsem vprašanjem v zvezi z
Linuxom, ki se jih ne da uvrstiti v nobeno od prejšnjih
kategorij.
Ne zastavljajte istih vprašanj v večih skupinah. Ta praksa je
primerna edino za pomembnejša obvestila, ko je včasih smiselno
isto sporočilo objaviti v eni od nemoderiranih skupin in še
comp.os.linux.announce. Poanta razbitja skupine comp.os.linux v
več manjših skupin je bila, da se zmanjša promet v vsaki od
njih. Kršilci teh pravil bodo opljuvani brez milosti...
Dokumentacija za Linux je dostopna tudi prek WWW:
<http://sunsite.unc.edu/LDP>
10. Prihodnost Linuxa
Po izdaji Linuxa 1.0 se je nadaljevalo delo na mnogih
področjih. Linux 1.2 je vseboval hitrejši dostop do diskov,
izboljšave pri podpori terminalov, virtualnem pomnilniku,
podpori za različne arhitekture, kvote in tako dalje. Linux
2.0, trenutna stabilna izdaja, vsebuje še več izboljšav, med
drugim dosti hitrejše delovanje, več novih omrežnih protokolov,
eno najhitrejših izvedb TCP/IP, in še mnogo tega. Še hitrejše
delovanje, dodatni omrežni protokoli in dodatni gonilniki bodo
na voljo v Linuxu 2.2.
Navzlic tričetrt milijona programskih vrstic v jedru, še vedno
ostaja mnogo možnosti za dodatke in izboljšave. Še večja je
potreba po piscih dokumentacije. Če bi želeli sodelovati pri
pisanju dokumentacije, se priključite elektronskemu spisku
linux-doc na vger.rutgers.edu. Pišite na naslov
majordomo na vger.rutgers.edu z eno samo vrstico ,,help`` (brez
narekovajev) v telesu (in NE v glavi) sporočila.
11. Ta spis
Ta spis vzdržuje Michael K. Johnson, johnsonm na redhat.com.
Vzdrževanje tega spisa zahteva stalno sodelovanje z uporabniki,
zato se obrnite nanj z vsemi pripombami. Bolj ali manj zadnjo
izdajo tega spisa lahko dobite na <http://sunsite.unc.edu/LDP>
Slovenski prevod spisa je delo Primoža Peterlina,
primoz.peterlin na biofiz.mf.uni-lj.si. Nanj se obrnite glede
pripomb, ki se tičejo prevoda.
12. Pravni poduk
Zaščitene znamke so last njihovih imetnikov. Ne avtor in ne
prevajalec ne prevzemata odgovornosti za informacije, podane v
tem spisu. Uporabljate in razširjate ga na lastno odgovornost.
Vsebina tega spisa je javna last, apelirava pa na korektno
navedbo virov ob navedbah.
- --- END Linux INFO-SHEET part 1/1 ---
Dodatne informacije o seznamu Starilist