rdev -v /vmlinuz -3

[Metod Kozelj]

Howdy!

> > Primerjava med nastavitvami z rdev in z vsebino lilo.conf se mi pa zdi podobna
> > oni, kako prepricat nek driver, da je doticni kos hardvera na nekem IO naslovu.
> > Lahko vsakokrat spremenis sorce, druga varianta pa je podajanje
> > parametrov bodisi v lilo.conf ali pa v modules.conf. Morda bi se komu
> 
> Ja, razen tega, da z rdev ne spreminjas sourcev, ampak "popatchas" binary
> verzijo kernela. In te nastavitve kernela se ponavadi na doloceni masini
> grozno redko spreminjajo, velikokrat sploh nikoli ne.

Moja primerjava namiguje v smer, ko povprecno enkrat mesecno instaliras
nov kernel. Ce 'patchas' kernel (bodisi binary z rdev bodisi sorce s
popravljanjem), potem moras na to vsakokrat mislit in ce kaj pozabis je
rezultat vsaj deloma ne(pravilno) delujoc kernel. Ce se odlocis za nastavitve
v konfiguracijskih datotekah, et navadno niso vezane na doloceno
verzijo kernela.

> Kakor se vzame. Nastavitve v kernelu imajo svoje prednosti, ce masino
> vcasih bootas tako, vcasih drugace in lilota ni vedno zraven. Svoje pri
> tem imajo najbrz tudi (pra)stare verzije lilota, ki vseh teh opcij se niso
> poznale. Stara navada pa je zelezna srajca, pravi znan pregovor...

Moje stalisce je takole: kadar si jaz dam kernel recimo na disketo,
navadno ni identicen onemu, ki ga poganjam z diska. Notri kaksen
gonilnik manjka, kaksen je pa preveden v jedro namesto da bi bil
preveden kot modul. Torej itak ves postopek izvedem prakticno v celoti
in tako tudi ustrezne stvari nastavim z rdev. Nikdar nisem trdil,
da je rdev nepotreben. Trdil sem le, da je konfiguriranje preko
konfiguracijskih datotek (lilo.conf, modules.conf) veliko enostavnejse
in po svoje trajno. In ne nazadnje bolj razumljivo, saj so parametri
v konfiguracijski datoteki navadno zapisano bolj clovesko, na primer:

ukaz 'rdev -R /zImage 0' vs. vrstica 'read-only' v lilo.conf

Peace!
  Mkx


--
Metod Kozelj

e-mail: Metod.Kozelj na rzs-hm.si
WWW:    http://www.rzs-hm.si/people/Metod.Kozelj/