Članek za finance

Sun Oct 14 19:43:14 CEST 2001

Izvozna funkcija v KWordu je naredila tole ...
Žal ne utegnem počistiti in spremeniti v Latin2
(šofer je že pred vrati...)
Komentarji in popravki so zaželjeni...

Lep pozdrav,
Andrej

-------------- next part --------------
A non-text attachment was scrubbed...
Name: finance
Type: application/octet-stream
Size: 7730 bytes
Desc: not available
Url : http://liste2.lugos.si/pipermail/lugos-slo/attachments/20011014/98662cae/finance-0001.obj
-------------- next part --------------
%% Generated by Kword. Don't modify this file but the file *.kwd.
%% Send an email to rjaolin at ifrance.com for bugs, whishes, .... Thanks you.
%% Compile this file with : latex filename.tex
%% a dvi file will be generated.
%% The file uses the latex style (not the kword style). 
\documentclass[a4paper, 11pt]{article}
% Package(s) to include
\usepackage[a4paper]{geometry}
\usepackage{fancyhdr}
\usepackage{textcomp}

%%%%%%%%%%%%%%%%%% END OF PREAMBULE %%%%%%%%%%%%%%%%%%
\renewcommand{\headrulewidth}{0pt}
\fancyhead{\begin{minipage}{539pt}
\begin{flushleft}

\end{flushleft}
\end{minipage}
}
\thispagestyle{fancy}
\fancyhead[L]{}
\fancyhead[C]{\begin{minipage}{539pt}
\begin{flushright}
\fontsize{8}{1}%
\selectfont
Poslovenjeno grafično okolje KDE 2.2.1 za Linux/Unix\fontsize{11}{1}%
\selectfont

\end{flushright}
\end{minipage}
}
\fancyhead[R]{}
\fancyhead[RE]{}
\fancyhead[CE]{\begin{minipage}{539pt}
\begin{flushright}
\fontsize{8}{1}%
\selectfont
Poslovenjeno grafično okolje KDE 2.2.1 za Linux/Unix\fontsize{11}{1}%
\selectfont

\end{flushright}
\end{minipage}
}
\fancyhead[LE]{}
\fancyhead[RO]{}
\fancyhead[CO]{\begin{minipage}{539pt}
\begin{flushleft}

\end{flushleft}
\end{minipage}
}
\fancyhead[LO]{}
\pagestyle{fancy}
\begin{document}
\begin{center}
Poslovenjeno grafično okolje KDE 2.2.1 za Unix/Linux

\end{center}

\textit{Ali tudi vi ob besedah Unix/Linux v grozi pomislite "joj, ukazna
 vrstica"!? Izkušnje iz DOS-a niso pravo merilo in ukazna lupina
 sistema Unix je izredno zmogljivo orodje ... a kaj ko se običajen
 uporabnik z njo ne more (ali pa raje }\textbf{\textit{noče}}\textit{) sprijazniti. A se motite, Unix/Linux }ima dobro grafično okolje\textit{ na voljo že nekaj časa. Precejšnja zasluga temu gre }\textbf{\textit{KDE}}\textit{, grafičnemu okolju, ki je prevedeno tudi v }\textbf{\textit{slovenščino}}\textit{.}

\section{Kaj je KDE}
KDE ponuja udobje, ki ga pozna povprečen uporabnik računalnika:
 ikone, menuji, gumbi, upravljanje z miško in še precej več (spletni
 brskalnik, poštni program, pisarniški paket, večpredstavnostne
 programe). 

Kratica pomeni "\textit{The }\textbf{\textit{K}}\textit{ }\textbf{\textit{D}}\textit{esktop }\textbf{\textit{E}}\textit{nvironment}", prvič pa se je pojavila konec leta 1996, ko je \textit{Mathias Ettrich} pozval programerje, naj se mu pridružijo pri razvoju grafičnega
 okolja (\textit{menda je K sprva pomenil "Kool"}, ime pa je parodija na Common Desktop Environment, po naše Skupno
 namizno okolje, ki so ga podpirali številni proizvajalci Unixa.
 Poleg tega je \textit{K eno mesto pred L}, s katerim se prične Linux). 

KDE temelji na programski knjižnici \textbf{\textit{Qt}} (izgovarja se menda kot "\textit{cute}", kar pomeni prisrčen, lahko tudi premeten) norveškega podjetja
 \textit{Trolltech}, ki je sedaj tudi pod licenco GPL. Najnovejša stabilna različica KDE je trenutno
 2.2.1, tik pred izidom je tudi 2.2.2, medtem pa razvijalci že
 delajo na novi različici KDE 3.0. 

KDE je že od različice 1.1.2 naprej preveden tudi v slovenščino,
 za kar skrbi skupina za slovenjenje v okviru društva \textit{LUGOS}.

\section{Osnove KDE}

\begin{flushleft}
[ tu manjka slika namizja ]

\end{flushleft}

Ko se uporabnik znajde pred namizjem KDE, se hitro počuti domače:
 namizje, na katerega lahko odlagamo datoteke in bližnjice do
 programov, pult z zagonskim menujem (velik "K" z zobniki), opravilno
 vrstico, uro in datumom v kotu. Tu pa so še novi gumbi za zaklepanje
 zaslona (ključavnica; uporabno v podjetjih .. no pa tudi doma,
 če otroci ne smejo česa videti ...), gumb za odjavo iz KDE in
 gumbi za dostop do navideznih namizji ("1", "2",...). KDE namreč
 lahko prikaže \textit{več} namizij in vam omogoča, da ohranite posamezno namizje pregledno.
 Na pultu je še gumb (delovna miza s svetilko), ki pomanjša vsa
 okna, tako da lahko pridete do namizja z enim samim klikom.

KDE pa ponuja še veliko več: vsi programi KDE \textit{so enotnega videza in se obnašajo enako}, vsi se npr. odzovejo na en klik (da, KDE uporablja le enojen
 klik, marsikateri uporabnik si lahko ob tem oddahne), desni
 gumb vedno prikliče menu itd. Večino lastnosti okolja lahko
 nastavite na enem mestu, v \textit{nadzornem središču KDE}, kjer lahko določite jezik (\textit{slovenščina} je podprta), državo (KDE pozna tolarje, naš prikaz števil in
 datuma), lahko pa si tudi izberete kombinacijo angleščine v
 Sloveniji ali slovenščine v katerikoli drugi državi (če ste
 na primer na obisku na Japonskem...). Še več, jezik lahko spremenite
 kar \textit{z enim klikom med delom} (velja pa seveda le za novo odprte programe, tisti, ki so že
 bili pognani, ostanejo nespremenjeni). 

\section{Programi}
\subsection{Splet}
Glavna moč KDE je poleg enotnega videza in občutka veliko število
 programov in med njimi izstopa spletni brskalnik in upravljalnik
 datotek \textbf{\textit{Konqueror}} (kot boste morda opazili, se marsikateri program v KDE prične
 s črko K; ime je tu šala na račun konkurence, "saj navigatorju
 (Netscape) sledi raziskovalec (MS Internet Explorer), na koncu
 pa pride zavojevalec").

Spletni brskalnik je vsekakor eden izmed najboljših ta hip in
 sploh ne drži, da je izbira omejena na le dva... Konqueror podpira
 vse najnovejše standarde (HTML 4.0, CSS, Java, Javascript,...),
 prenos datotek preko ftp pa opravi tako, kot da bi bile na vašem
 računalniku in ne na oddaljenem strežniku. Datoteko le kliknete
 in povlečete na namizje in že se prenaša ...

[posnetek Konquerorja v akciji]

S Konquerorjem lahko brskate po disku, si ogledujete datoteke
 (namesto ikon vam lahko celo prikaže pomanjšane slike, strani
 HTML, besedilo, dokumente PDF in postscript), razdelite pogled
 na več imenikov (kot npr. v Norton Comanderju), program je skratka
 precej bolj zmogljiv kot v Windows vgrajeni Explorer.

Seveda KDE vsebuje tudi poštni program (\textbf{\textit{KMail}}), ki omogoča branje in pošiljanje pošte, njeno filtriranje in
 razvrščanje, skriptne kode (ki jo z veseljem izkoriščajo virusi)
 pa ne izvaja, saj avtorji tega iz varnostnih razlogov namenoma
 niso vgradili.

\subsection{KOffice}
KDE pa vsebuje še nekaj, kar je potrebno v celovitem delovnem
 okolju - pisarniški paket \textbf{\textit{KOffice}} (ki ga sestavljajo urejevalnik besedil \textit{KWord}, preglednica \textit{KSpread}, program za predstavitve \textit{Kpresenter}, program za obdelavo slik \textit{Krayon}, risarski program \textit{Kontour}, program za izdelavo poročil \textit{Kivio} in komponenti \textit{KChart} in \textit{Kformula}, ki si ju delijo posamezni programi). KOffice je sicer del projekta
 KDE, a izhaja ločeno in je trenutno dosegel različico 1.1. 

Največja težava vsakega pisarniškega paketa je seveda združljivost
 z Microsoft Office. KOffice tu ponuja filtre za \textit{uvoz} formatov .doc in .xls (MS Word in Excel), .rtf in .txt in za izvoz v formate .rtf (namenjen prenosu med urejevalniki besedil in ga podpira tudi
 MS Word) in HTML. Filter za izvoz neposredno v .doc pa je še v nastajanju. 

[ posnetek kWorda pri urejanju tega besedila ]

\subsection{Večpredstavnost}

Tudi za to področje je v KDE dobro poskrbljeno. KDE-jev privzeti
 predvajalnik \textit{noatun} lahko predvaja zvočne formate wav, mp3 in ogg vorbis, video v formatu avi in mpeg1, z ustreznimi knjižnicami pa celo mpeg2.\fontsize{12}{1}%
\selectfont
 \fontsize{11}{1}%
\selectfont

\section{KDE v slovenščini}
Skupina za slovenjenje KDE pri društvu LUGOS je poslovenila že
 različico 1.1.2, od različice 2.0 naprej pa je slovenščina v
 celoti podprta in izide \textbf{\textit{hkrati }}z osnovno, angleško različico (in ne šele nekaj mesecev pozneje).

Na sploh je KDE že od začetka zasnovan s ciljem, da se ga prevede
 v čimveč jezikov (trenutno jih je kar \textbf{\textit{42}}, med njimi pa so vsi večji evropski in svetovni jeziki pa tudi
 manjši, na primer katalonščina in celo esperanto! V različici
 3.0, ki bo izšla februarja 2002 pa bodo še jeziki, ki se pišejo
 od desne proti levi - arabščina, hebrejščina, morda celo farsi
 (prevladujoč jezik v Iranu)).

Obseg prevedenih sporočil je res velik, v KDE 2.2.1 jih je preko
 30 tisoč, s prevedno dokumentacijo (del v KDE vgrajenega sistema
 pomoči) vred pa kar dobrih 42 000. 

\section{KDE kot projekt}
Razsežnost projekta KDE nakazuje že samo število prevodov, kot
 tudi obseg in velikost paketov (če jih naštejemo: \textit{kdelibs} in \textit{kdebase}, ki sestavljata osnovo grafičnega okolja, \textit{kdenetwork}, \textit{koffice}, \textit{kdegraphics}, \textit{kdemultimedia}, \textit{kdeadmin}\fontsize{12}{1}%
\selectfont
). Vsak posamezen paket vsebuje več programov, tako da njihovo
 skupno število presega 100. Tako sploh ni presenetljivo, da
 število programerjev, ki sodelujejo to številko še presega.
 Projekt obsega še kde-league, ki skrbi za promocijo in povezave
 s podjetji (med podpornike sodijo distribucije Linuxa, pa tudi
 druga podjetja, npr. IBM). S KDE je povezano več spletišč, npr.
 dot.kde.org, ki skrbi za novice. Na koncu pa ne smemo pozabiti,
 da je KDE na voljo za več UNIX-ov (BSD, Solaris, AIX), ne le
 Linux. \fontsize{11}{1}%
\selectfont

\fontsize{12}{1}%
\selectfont
Za vse, ki jih zanima kaj več o KDE, pa je tu še nekaj spletnih
 naslovov:\fontsize{11}{1}%
\selectfont

http://www.kde.org\fontsize{12}{1}%
\selectfont
 (osnovno spletišče KDE)\fontsize{11}{1}%
\selectfont

http://www.koffice.org

http://dot.kde.org\fontsize{12}{1}%
\selectfont
 (novosti in novice povezane s KDE)\fontsize{11}{1}%
\selectfont

http://www.lugos.si/delo/slo/KDE-sl\fontsize{12}{1}%
\selectfont
 (stran, namenjena slovenjenju KDE)\fontsize{11}{1}%
\selectfont

\end{document}