Poslovenjeno grafično okolje KDE 2.2.1 za Unix/Linux Ali tudi vi ob besedah Unix/Linux v grozi pomislite "joj, ukazna vrstica"!? Izkušnje iz DOS-a niso pravo merilo in ukazna lupina sistema Unix je izredno zmogljivo orodje ... a kaj ko se običajen uporabnik z njo ne more (ali pa raje noče) sprijazniti. A se motite, Unix/Linux ima dobro grafično okolje na voljo že nekaj časa. Precejšnja zasluga temu gre KDE, grafičnemu okolju, ki je prevedeno tudi v slovenščino. ################################### # ################################### ################################### # Kaj je KDE ################################### KDE ponuja udobje, ki ga pozna povprečen uporabnik računalnika: ikone, menuji, gumbi, upravljanje z miško in še precej več (spletni brskalnik, poštni program, pisarniški paket, večpredstavnostne programe). Kratica pomeni "The K Desktop Environment", prvič pa se je pojavila konec leta 1996, ko je Mathias Ettrich pozval programerje, naj se mu pridružijo pri razvoju grafičnega okolja (menda je K sprva pomenil "Kool", ime pa je parodija na Common Desktop Environment, po naše Skupno namizno okolje, ki so ga podpirali številni proizvajalci Unixa. Poleg tega je K eno mesto pred L, s katerim se prične Linux). KDE temelji na programski knjižnici Qt (izgovarja se menda kot "cute", kar pomeni prisrčen, lahko tudi premeten) norveškega podjetja Trolltech, ki je sedaj tudi pod licenco GPL. Najnovejša stabilna različica KDE je trenutno 2.2.1, tik pred izidom je tudi 2.2.2, medtem pa razvijalci že delajo na novi različici KDE 3.0. KDE je že od različice 1.1.2 naprej preveden tudi v slovenščino, za kar skrbi skupina za slovenjenje v okviru društva LUGOS. ################################### # Osnove KDE ################################### [ tu manjka slika namizja ] Ko se uporabnik znajde pred namizjem KDE, se hitro počuti domače: namizje, na katerega lahko odlagamo datoteke in bližnjice do programov, pult z zagonskim menujem (velik "K" z zobniki), opravilno vrstico, uro in datumom v kotu. Tu pa so še novi gumbi za zaklepanje zaslona (ključavnica; uporabno v podjetjih .. no pa tudi doma, če otroci ne smejo česa videti ...), gumb za odjavo iz KDE in gumbi za dostop do navideznih namizji ("1", "2",...). KDE namreč lahko prikaže več namizij in vam omogoča, da ohranite posamezno namizje pregledno. Na pultu je še gumb (delovna miza s svetilko), ki pomanjša vsa okna, tako da lahko pridete do namizja z enim samim klikom. KDE pa ponuja še veliko več: vsi programi KDE so enotnega videza in se obnašajo enako, vsi se npr. odzovejo na en klik (da, KDE uporablja le enojen klik, marsikateri uporabnik si lahko ob tem oddahne), desni gumb vedno prikliče menu itd. Večino lastnosti okolja lahko nastavite na enem mestu, v nadzornem središču KDE, kjer lahko določite jezik (slovenščina je podprta), državo (KDE pozna tolarje, naš prikaz števil in datuma), lahko pa si tudi izberete kombinacijo angleščine v Sloveniji ali slovenščine v katerikoli drugi državi (če ste na primer na obisku na Japonskem...). Še več, jezik lahko spremenite kar z enim klikom med delom (velja pa seveda le za novo odprte programe, tisti, ki so že bili pognani, ostanejo nespremenjeni). ################################### # Programi ################################### #### Splet Glavna moč KDE je poleg enotnega videza in občutka veliko število programov in med njimi izstopa spletni brskalnik in upravljalnik datotek Konqueror (kot boste morda opazili, se marsikateri program v KDE prične s črko K; ime je tu šala na račun konkurence, "saj navigatorju (Netscape) sledi raziskovalec (MS Internet Explorer), na koncu pa pride zavojevalec"). Spletni brskalnik je vsekakor eden izmed najboljših ta hip in sploh ne drži, da je izbira omejena na le dva... Konqueror podpira vse najnovejše standarde (HTML 4.0, CSS, Java, Javascript,...), prenos datotek preko ftp pa opravi tako, kot da bi bile na vašem računalniku in ne na oddaljenem strežniku. Datoteko le kliknete in povlečete na namizje in že se prenaša ... [posnetek Konquerorja v akciji] S Konquerorjem lahko brskate po disku, si ogledujete datoteke (namesto ikon vam lahko celo prikaže pomanjšane slike, strani HTML, besedilo, dokumente PDF in postscript), razdelite pogled na več imenikov (kot npr. v Norton Comanderju), program je skratka precej bolj zmogljiv kot v Windows vgrajeni Explorer. Seveda KDE vsebuje tudi poštni program (KMail), ki omogoča branje in pošiljanje pošte, njeno filtriranje in razvrščanje, skriptne kode (ki jo z veseljem izkoriščajo virusi) pa ne izvaja, saj avtorji tega iz varnostnih razlogov namenoma niso vgradili. #### KOffice KDE pa vsebuje še nekaj, kar je potrebno v celovitem delovnem okolju - pisarniški paket KOffice (ki ga sestavljajo urejevalnik besedil KWord, preglednica KSpread, program za predstavitve Kpresenter, program za obdelavo slik Krayon, risarski program Kontour, program za izdelavo poročil Kivio in komponenti KChart in Kformula, ki si ju delijo posamezni programi). KOffice je sicer del projekta KDE, a izhaja ločeno in je trenutno dosegel različico 1.1. Največja težava vsakega pisarniškega paketa je seveda združljivost z Microsoft Office. KOffice tu ponuja filtre za uvoz formatov .doc in .xls (MS Word in Excel), .rtf in .txt in za izvoz v formate .rtf (namenjen prenosu med urejevalniki besedil in ga podpira tudi MS Word) in HTML. Filter za izvoz neposredno v .doc pa je še v nastajanju. [ posnetek kWorda pri urejanju tega besedila ] #### Večpredstavnost Tudi za to področje je v KDE dobro poskrbljeno. KDE-jev privzeti predvajalnik noatun lahko predvaja zvočne formate wav, mp3 in ogg vorbis, video v formatu avi in mpeg1, z ustreznimi knjižnicami pa celo mpeg2. ################################### # KDE v slovenščini ################################### Skupina za slovenjenje KDE pri društvu LUGOS je poslovenila že različico 1.1.2, od različice 2.0 naprej pa je slovenščina v celoti podprta in izide hkrati z osnovno, angleško različico (in ne šele nekaj mesecev pozneje). Na sploh je KDE že od začetka zasnovan s ciljem, da se ga prevede v čimveč jezikov (trenutno jih je kar 42, med njimi pa so vsi večji evropski in svetovni jeziki pa tudi manjši, na primer katalonščina in celo esperanto! V različici 3.0, ki bo izšla februarja 2002 pa bodo še jeziki, ki se pišejo od desne proti levi - arabščina, hebrejščina, morda celo farsi (prevladujoč jezik v Iranu)). Obseg prevedenih sporočil je res velik, v KDE 2.2.1 jih je preko 30 tisoč, s prevedno dokumentacijo (del v KDE vgrajenega sistema pomoči) vred pa kar dobrih 42 000. ################################### # KDE kot projekt ################################### Razsežnost projekta KDE nakazuje že samo število prevodov, kot tudi obseg in velikost paketov (če jih naštejemo: kdelibs in kdebase, ki sestavljata osnovo grafičnega okolja, kdenetwork, koffice, kdegraphics, kdemultimedia, kdeadmin). Vsak posamezen paket vsebuje več programov, tako da njihovo skupno število presega 100. Tako sploh ni presenetljivo, da število programerjev, ki sodelujejo to številko še presega. Projekt obsega še kde-league, ki skrbi za promocijo in povezave s podjetji (med podpornike sodijo distribucije Linuxa, pa tudi druga podjetja, npr. IBM). S KDE je povezano več spletišč, npr. dot.kde.org, ki skrbi za novice. Na koncu pa ne smemo pozabiti, da je KDE na voljo za več UNIX-ov (BSD, Solaris, AIX), ne le Linux. Za vse, ki jih zanima kaj več o KDE, pa je tu še nekaj spletnih naslovov: http://www.kde.org (osnovno spletišče KDE) http://www.koffice.org http://dot.kde.org (novosti in novice povezane s KDE) http://www.lugos.si/delo/slo/KDE-sl (stran, namenjena slovenjenju KDE) Poslovenjeno grafično okolje KDE 2.2.1 za Linux/Unix