[ LUGOS-SLO ] Primozevi HOWTO-ji in MID

[Primoz Peterlin]

Zdravo!

On Tue, 28 Aug 2001, Goran Bervar wrote:

> Ne vem, kako gredo zadeve v tem seznamu zato mi oprostite ce bom krsil
> kaksno netiketo ampak malo sem pogledal "Osnove Unixa in interneta" in imam
> (seveda) takoj nekaj pripomb.

To je namen te liste. :)

> Naj takoj povem da nisem slavist amapk zadrt strojnik ki je zasel v
> racunalniske vode, sem pa davno nekoc napisal knjigo o C++, kjer sem se
> ...

O, izvrstno! Njen enigmatični naslov me je vedno vznemirjal. Ali programer
vendarle spravi C++ na kolena, ali pa se ga mora lotiti z dolžnim
spoštovanjem, torej kleče? :)

> (2) Najprej sem se zaletel v naslov "Kaj se zgodi, ko racunalnik vklopimo".
> A ni bolj po nase ""Kaj se zgodi, ko vklopimo racunalnik" ? Ze res, da se
> slisi podobno, ampak angleski vrstni red besed se (pre)pogosto pojavlja v
> prevodih in se mi zdi, da je potrebno opozarjato na to. Sam si vedno
> "prevedem" stavek  v nekaj meni bolj domacega, pa se takoj slisi cudno, na
> primer "Kaj se zgodi, ko Gorana pretepemo". Napacen vrstni red besed se
> pojavlja marsikje v besedilu.

Po mojem sta oba vrstna reda pravilna, res pa je poudarek drugje.  Denimo: 
"Kaj se zgodi, ko Gorana pretepemo" ima poudarek na samem dejanju
pretepanja. Z Goranom očitno počenjamo različne reči, tokrat smo ga pač
pretepli. Fraza "Kaj se zgodi, ko pretepemo Gorana" ima drugačen podton -
tokrat je v središču Goran. Očitno pač pretepamo vse po vrsti, zdaj pa je
prišel na vrsto on. 

Zato bi naslov "Kaj se zgodi, ko računalnik vklopimo" pustil tak, kot je. 
Poudarek je na vklapljanju, bralec bo po tem upravičeno pričakoval še
kakšno poglavje, ki govori o tem, kaj se zgodi, ko z računalnikom
napravimo kaj drugega. Po naslovu "Kaj se zgodi, ko vklopimo računalnik"
pa bo, nasprotno, pričakoval poglavje o tem, kaj se zgodi, ko vklopimo kaj
drugega (televizor, sesalnik?).

> (8) Drugic, "virtualni" se pri nas pogosto prevaja "navidezni". A je kaksen
> razloh de ja pomnilnik virtualen in ne navidezen ?

Res je, bom popravil.

> (9) "Kako racunalnik hrani" ali "Kako hrani racunalnik"?

Tvoj predlog - "Kako računalnik hrani podatke v pomnilniku" - se mi, če ga
preberem naglas, sliši lepše. Po drugi strani pa je ta personifikacija
računalnika odveč - "Kako so shranjeni podatki v pomnilniku".

> (11.3) "Kako lahko gredo stvari narobe" ?

Hmm, ne. Angleški izvirnik pravi "How things can go wrong", ne "How easily
can things go wrong". 

> (13.2) "Sistem domenskih imen". Po moje je to napacen prevod za "domain
> name" ker ime nima latsnoti domen, ampak imajo domene imena. Zato je po moje
> bolj prav "Sistem imenovanih domen" ali celo "Sistem imenovanja domen".
> Mimogrede, a je kdo kdaj prevedel "domain" v kaj bolj slovenskega?

Če začnem od zadaj: ne da bi vedel.

Sicer pa začniva z lažjo nalogo: kako bi prevedel "domain name"? Zakaj ti
izraz "domensko ime" ni všeč? Če domeno poimenujomo, ima potem ime. Imen
je več vrst - osebna imena, geografska imena itn. Pa prva nimajo lastnosti
oseb, in druga ne geografskih pojmov.

> 2  poglavje- "Osnovna anatomija vašega računalnika"
> Bolj zahec kot zares - v poglavju pise "Tipkovnica je tako enostavna enota,
> da ne potrebuje posebnega krmilnika..." kar ni cisto res ( a je verjetno
> "napaka" v originalnem besedilu ). Tipkovnica je priklopljena na PPI
> (Programmable Peripheral Interface). Ta je enostaven krmilnik, ki med drugim
> kontrolira tipkovnico, ceprav je res, da bolj kot ne skrbi le za
> komunikacijo s krmilnikom tipkovnice.

Greh je Raymondov, sam pa priznam, da ga nisem opazil in opozoril nanj.

> Se vedno sem zagovornik prevoda, da se racunalnik "obuje" da lahko "tece".
> Tudi angleska izraza "bootstrap" in "to boot a computer" izvirata iz
> dejstva, da racunalnik tece ("run"). Prav dober prevod se mi zdi, pove vse
> in se duhovit je. Da me ne bo kdo krizal - izraza nisem izumil sam ampak sem
> ga zasledil pred leti v Programerju. Avtorju se opravicujem da ga ne
> citiram, ampak ne da se mi iskati clanka.

Sam sem sicer precej nesrečen zaradi strokovno-tehnične puščobnosti
slovenskega računalniškega izrazja, in priznam tudi, da se mi to obuvanje
ne zdi tako hud zgled humorja na prvo žogo, kot je denimo izraz filet
(datoteka), ki izvira iz istega časa (~1990) in okolja (BBS/Programer).
Ampak, resnici na ljubo, občutek imam, da izumira. 

> V oko mi je padel izraz "diskovni blok". Zakaj ne "blok na disku" ali vsaj
> "diskov blok"? Po moje je to blok, ki pripada disku in ne blok, ki ima
> lastnosti diska.

Diskov blok ne zato, ker disk ni živo bitje, da bi si lahko lastil bloke.
Blok na disku in diskovni blok pa sta zame bolj ali manj sopomenki. Če bi
hotel opisati, da ima blok lastnosti diska, bi mu rekel diskasti blok.

> Še tole: "...se init pripravi na gostitev uporabnikov, in požene program,
> imenovan getty. Ta pazi, kaj se dogaja na konzoli...". Morda bi bilo bolje
> reči da getty opazuje, ker bolj malo pazi kakšne bedarije počnemo <s>.

Hja. Priznam, tisto pazenje je nerodno. Izvirni greh pa je verjetno v tem,
da sem getty personificiral. Bom poskusil najti kako boljšo rešitev.

> Toliko o domaci strani in poglavju 2. Ko bom prebral kaj vec, se spet
> oglasim. ...

Prosim!

> ... Ce mi seveda ne boste dali ukaza naj utihnem <g>.

Nikar! :)

Lep pozdrav, Primož

--
Primož Peterlin,   Inštitut za biofiziko, Med. fakulteta, Univerza v Ljubljani
Lipičeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija.  primoz.peterlin at biofiz.mf.uni-lj.si
Tel: +386-1-5437632, fax: +386-1-4315127, http://sizif.mf.uni-lj.si/~peterlin/