[ LUGOS-ORG ] Kriza društva

[Andraz Tori]

Na 09 May 2001 23:16:54 +0200, je Miha Tomšič zapisal:
>       Hojla!
> 
> Zanima me: 
> KJE po vešam leži temelj krize društva LUGOS? 

a) V osnovnem razkoraku med tem ali naj bo društvo obrnjeno navznot ali
navzvem.

b) V tem, da UO ni enoten, kar je po drugi strani zelo dobro, ker je
tako zastopanost razlicnih interesov uravnotezena

c) to da premalo cenimo kar dejansko dosežemo

d) to, da preveč stvari leži na premalo ljudeh (ali pa z drugega konca,
da si ti ljudje navzamejo preveč nalog)

e) Egoti (pa ne jogurti), nepripravljenost popuščati in odpuščati,
neshajanje z drugače mislečimi in nedopuščanje drugih nivojev delovanja,
poleg tistega ki ga zagovarja vsak sam. Vse skupaj je (spet IMHO) 
posledica sveta v katerem smo odrasli in v katerem živimo in tudi same
tehnokratske kulture, katere del smo. To da je LUGOS vse prepodoben
dnevni politiki (tu mi prideta na misel vsaj dve stvari: ksenofobični
izpadi in Žižkova izselitev) je žalostno.


> KAKO se iz te krize rešiti? 

a in b) IMHO s tem, da naj se pač sprijaznimo, da imamo dve osnovni
struji in, da se nehata neprestano konfrontirati med sabo

c) sprijazniti se, da nismo perfektni. Ni treba jutri. Linus je reku, da
bo tud naslednji teden čisto v redu.

d) sposoben managment, ki si vzame veliko časa za društvo in tega ne obeša 
na največji zvon v mestu. Torej tak, ki naredi stvari 'whatever it takes'.
Pod ta 'sposobni managment' seveda spada veliko stvari, tudi močni živci in
debela koža. UO in ostal manamgent ne sme biti niti pretirano pragmatičen in politično 
korekten niti premalo.

e) namesto izključevanja začnimo z vključevanjem. S tem mislim predvsem
na zavestno razmišljanje samih članov o odnosih, ki 
jih imamo sami konkretno z sodelavci (ostalimi člani v društvu)
to, da vsem ni treba biti v istem loncu je seveda logično in da lahko
vsak izstopi iz vlaka kadar mu je všeč. Društvo je tu zato, ker lahko 
skupaj več dosežemo. Ko ljudje nimajo več 'cilja' jim pojem društva postane 
brezpomenski. 


Vsi ki karkoli delajo pa morajo vedeti nekaj: mogoče jim nihče ne bo rekel niti
hvala. V društvu bodo zagotovo srečali tudi ljudi, ki so jim tako antipatični
da jih vse mine. v društvu stvari nikoli ne bodo takšne kot bi si jih želeli.
Če se človek vsega tega zaveda in je še vedno pri stvari, potem bo lahko
uspešen. 


za tisto kar bi nekateri radi imamo resno pomamnjaknje ideologije. 
(pa ne čisto v klasičnem pomenu, ampak v pomenu,
da nimamo niti skupnih postulatov torej temeljev iz katerih črpamo vsebino)
Torej že naši osebni filozofski razlogi za delovanje so v izhodišču zelo različni
in razpršeni. 
V lugosu se lahko zgodi več opcij:
a) konvergenca. počasi začne prevladovati ista podlaga, platforma delovanja,
kar reši polovico naših problemov in poveča učinkovitost. Poveča se nam skupna
identiteta, pri tem pa izgubimo nekaj potencialne moči in dosega.
b) divergenca. v društvu se oblikujejo formacije, ki začnejo 
samostojno nastopati tudi izven društva, na koncu društva ne potrebujemo več,
oziroma si ga podredi ena od takšnih formacij. Drugim je seveda zato društvo
odveč, v napoto zato se z njim kot celoto konfrontirajo ali popolnoma diferencirajo
c) diverziteta. društvo deluje kot ekosistem v katerem je možen soobstoj večih
različnih interesov in delovanj. Končni in najpomembnejši produkt je ŽIVLJENJE
Ta delovanja se poveže v medsebojno odvisne  dele, ki ohranjajo lastno 
identiteto, hrati pa se tudi prilagodijo in omehčajo svoj odnos do 
drugih sooblik. Hkrati društvo predstavlja nekakšen dežnik, pokrov
v pomenu, da nudi pravno osebo svojim članom, kar pomeni poleg legalitete 
tudi dajanje legitimitete (na žalost tako v današnjem svetu pač je).

No zdaj pa še analiza kaj se bo zgodilo in zakaj:
možnost A pride v poštev pod dvema pogojema, ali, da večina članstva
preneha aktivno (so)delovati in društvo postane peskovnik peščice zainteresiranih
ali pa da se pojavi neka skupna in za vse sprejemljiva norma delovanja (v kar osebno 
močno dvomim)
možnost B pride v poštev v kolikor se  bodo medosebni konflikti stopnjevali in
bodo povzročili neznosno situacijo za nekatere, ki se odzovejo na različne načine,
najhujša oblika tega je verižna reakcija ki se konča z dokončnim razdorom.
možnost C pride v poštev če bomo delali NE LE PAMETNO, AMPAK TUDI S SRCEM.

Tu bi lahko začel še o tem kakšnega predsednika rabimo, pa bom realen in ne bom.
Vsi vemo kakšni smo in kakšne ljudi imamo na razpolago, zato si ne delajmo iluzij.
Društva iz krize ne bo spravil institut predsednika ampak člani sami.

... no... mislim, da rešitev iz krize torej leži predvsem v tem, da spoznamo,
da svet ni črno-bel, in se sami zamislimo nad odnosi s sočlani in tem, da smo
konec koncev del skupnosti.
Tukaj seveda vsak pomisli na samokritiko... pomoč pri tej refleksij:
a) nihče ni svetnik
b) ko pri razmišljanju pridemo do besedne zveze "že že, ampak", smo že na napačni poti



> Odgovori naj bodo kratki in jedrnati. Enako velja za vse naslednje
> odgovore, sicer tega ne bo nihče bral. 

ok

> <neresnost>
> PS na podlagi najboljšega odgovora bomo razglasili novega predsednika in
> podpredsednika
> PPS tisti, ki bo vse prebral, bo postal moderator liste
> </neresnost>

Sijajen predlog :)
Čeprav mislim, da bi za predsednika predlagal kar tistega, ki je ta
predlog dal... 


Prvič ko sem stvar napisal je bla še kratka, potem se je pa z vsakim
branjem daljšala in daljšala

Lep Pozdrav
Andraž Tori