[LUGOS] Pismo E-upravi

Iztok Štotl iztok.stotl at guest.arnes.si
Thu Nov 20 11:33:20 CET 2008


Lepa hvala za izčrpno razlago. Take infromacije mi pridejo zelo prav.

> Tko da, kot je videti, pravna podlaga za to, da se "vsili" open-source,
> vsaj po zakonu o javnem naročanju ni ravno pisana na kožo open-sourceu..

Točno to hočem ves čas povedati. Da smo razvijalci odprtokodnih rešitev
trenutno v podrejenem položaju na tržišču.

Moj cilj ni vsiljevanje odprtokodnih rešitev. Moj cilj je omogočanje
enakopravnih pogojev odprtokodnim rešitvam na trgu javnih ustanov. Ta
cilj pa zastopam zaradi želje po boljših informacijskih rešitvah v
javnih službah, to je tudi na mojem področju. Ko človek hoče realno
implementirati odprtokodno rešitev v tak sistem, se šele zave, v kako
neenakopravnem položaju je. In ga razne deklaracije niti malo ne
ščitijo. Kar je še huje, te deklaracije le dajejo potuho upravam, da so
"kao zavezane" standardom. Zato menim, da bi moralo biti uradno mnenje
Lugosa, da so trenutne rešitve slabe. Tako stališče šele omogoča
nekakšen dialog.

Ko preberem take stavke se kar zgrozim:
"ha, tule raje napiši, da je Hermes SoftLab na svoje stroške vgradil v
sistem eDavkov tudi ne ActiveX rešitev, torej tako, ki deluje na primer
tudi v okolju Linux na brskalnikih iz Moziline družine. "

Torej. Realnost je taka, da so programerske hiše primorane v izvajanje
nestandardnih rešitev, in da "za svoje veselje" dodajajo standardne
različice ??? Na svoje stroške seveda.

In to nobenega ne moti in naša javna uprava dobi pozitivne točke, ker je
naravnana politično odprto. Saj ima deklaracije.

Pa je ta primer le vrh ledene gore. 

> V bistvu bi "open-source" rešitve morale nekako v konkretnem naročilu in v
> konkretnih postopkih izkazati, da so cenejše od primernih "closed-source"
> rešitev. Bodisi, da gre za TCO (total cost of ownership), ali pa za
> konkretne številke v ponudbi.

Jaz ne bi zagovarjal promoviranja opensourca z vsako ceno. Naj še enkrat
ponovim. Želim samo, da se open source rešitev ne ovira, potem si bodo
že same poiskale mesto v tej shemi. In sam menim, da jim pripada zelo
visoko mesto, le da se jim tega ne omogoči.

> Osebno sem pristaš uporabe čim večjega nabora standardov. Sprejetih
> standardov, to se pravi HTTP/HTML, XML, PDF, ODF (ki je ISO standard), a
> se že pri Javi npr. zatakne, da o ActiveX-u niti ne izgubljam besed.

Zakaj se pri javi zatakne ? Tega ne poznam, a mi lahko na kratko
razložiš zakaj ?

> To se pravi, kakor hitro se gre v "tronivojsko arhitekturo" je za zdaj še
> ni take tehnologije, ki bi bila 1) široko sprejeta in 2) standardizirana.
> 

Na ta argument nisem pomislil. Pa vendar. Zakaj bi morali že danes kot
standard razpisati čisto vse. Zakaj ne bi šli korak po korak. 

Najprej HTTP/HTML, XML, PDF, ODF ... nato pa po tej poti naprej. Res je,
da danes še ni standardov za vse, kar pa ne pomeni, da jih sploh ni. To
je postopek, ki ga je treba začeti. Vendar mora biti obvezujoč, ne le
kot priporočilo.

>  Zadeva je pač povezana tudi s vprašanjem avtorstva, avtorskih pravic in denarja, ki si ga izvajhalec
> ŠE obeta iz tega naslova.. 

Logično, sam nisem pristaš komunizma in se mi to zdi logično. Je pa
vprašanje, katera rešitev se na trgu pokaže z nižjim TCO. Pri ReHat-u se
je recimo jasno izkazalo, da lahko ne le dobro preživijo s takim
modelom. Pa ni samo RedHat tak. Moj interes ni zvečevanje stroškov in
minimalizacija profitov.

Jaz se zavzemam za čim boljše rešitve. Če te ustvarjajo večje dobičke
pri izvajalcih me ne zanima, le če jaz dobim več za enak denar. Jasno pa
trdim da je tako brezvladje na področju standardov tudi eden izmed
vzrokov za tako slabo stanje kot je. Zato tudi pravim, da tu nekdo slabo
dela z davkoplačevalskim denarjem in ob tem oškoduje odprtokodno
skupnost.

> To se pravi, manjka tudi na strani ponudbe in ponudnikov "velikih"
> igralcev. 

Mislim da tu nimaš prav. Trg se prilagaja in danes ni problem kupiti
tistega kar hočeš. Jaz vidim večji problem v tem, da je danes neumnost
implementirati odprtokodne rešitve v javni sistem, ker si s tem
izpostavljen poslovnim tveganjem. Zato bom tudi jaz dobro premislil,
prej kot bom v javni sistem skušal uvesti odprtokodno rešitev. Ker te
lahko vsak onemogoči z tem, da ti recimo kar uvali e-davek, ki ga
naenkrat ne moreš uporabljati drugje kot pa na windowsih. Pa e-davki
sploh še niso vse. Teh storitev bo s časoma vse več in problem bo vse
bolj pereč. Kdo bo takrat zaščitil moj poslovni interes vlagatelja v
odprtokodno rešitev ?

V tem jaz vidim večji problem. Če bi država nekako zaščitila
odprtokodne rešitve pred poceni izigravanji, po mojem ne bi bilo več
problemov z velikimi. Tudi ti želijo klestiti svoje stroške in to
odprta koda omogoča. Vsaj jaz verjamem v to.

Iztok



More information about the lugos-list mailing list