[LUGOS] Smernice Pinga ali pogreb legende

[Miha]

Pozdravljeni!

On 10/3/07, Miha Tomšič <miha.tomsic na gmail.com> wrote:
> Hojla!
>
> Pingo je vedno živel od zagnanosti parih posameznikov in žal nikoli ni
> dobil širše baze razvijalcev. Verjetno tudi zato, ker vpleteni nismo
> imeli časa in volje, da bi se ukvarjali z vzgojo novega (mlajšega)
> kadra, ki ga - iskreno rečeno - niti ni bilo. In tako smo se upehali
> in iztrošili - tudi Duracell(TM) ima omejen rok trajanja.
>
> Pingo je bil najprej osnovan na RedHatu, potem pa na Fedori. Vmes so
> bile že debate o SuSE-tu, Ubuntuju in tudi CentOSu, ampak, da
> pokrijemo želje in pričakovanja naših uporabnikov smo ostali zvesti
> Fedorini družini.

Po mojem mnenju so se pričakovanja uporabnikov v zadnjem času močno
spremenila. V šoli sem pred časom izvajal anketo, v kateri sem
povparševal po uporabi OS, in kot podvprašanje postavil distribucije.
Večina je seveda poznala le Xp in Visto, polovica fantov pa Linuxe,
pod distribucije pa večinoma Ubuntu ali Kuuntu. Le 5 od vseh vprašanih
je znalo našteti več kot dve distribuciji in trije od njih so že
slišali za nekoč slavno Fedoro (dobesedni navedek) in Pingo, ki pa je
bil pol leta nameščen na novih račulalnikih - ko je prišla nova oblast
so 98 nadgradili na Xp, linuxe zbrisali.

Očitno se še vedno zelo zagnani privrženci Fedore, tako kot sem jaz
navezan na Debian.

> Kakšno znanje poseduje stara utrujena ekipa?
> - priprava paketov RPM,
> - dodajanje prevodov v pakete,
> - menjava slik v paketih,
> - priprava distribucije (bootable DVD),
> - sodelovanje pri lokalizaciji Fedore.
>
Vse to znanje se lahko uporabi tudi za Debian

> Cilj Pinga je bil, da ponuja enostavno in poslovenjeno distribucijo
> Linuxa, ki je dovolj sveža, da lahko zadovolji najbolj nervozne
> uporabnike. Pingo ni ciljal na strežnike, sicer bi se odločili za bolj
> konzervativno osnovno distribucijo (Debian, Centos...). Velikega
> pomena je razširjenost osnovne distribucije, kar pomeni dobro
> preverjeno osnovno distribucijo in obilico dodatnih paketov v
> združljivih repozitorijih.
>
Ubuntu ima veliko razširjenost, pa tudi legalno rešitev za lastniške
flashe, ....

> Priprava lastne distribucije pomeni, da se moraš na neki točki
> odločiti, katere pakete boš pripravljal sam in katere boš vzel iz
> originalne distribucije in/ali združljivih repozitorijev. Rok P. je
> bil pri tem precej bolj strikten in je bil zagovornik rebuildanja vseh
> "izposojenih" paketov, pod mojo komando pa smo se enostavno naslonili
> na obstoječe "tuje" pakete, ker je bil povod vsaj ene zmešnjave z
> odvisnostmi med paketi.
>
To je ednino kar me žuli v pete. Če bi znal pripraviti repozitorij,
oziroma bi imel svoj strežnik bi najbrž že dal svoj distro v javnost -
leži v 750 MB veliki ISO sliki.
Sam zagovarjam originalne krnele, brez rebuildanja - npr. iz Debiana,
ter spremenjene originalne pakete iz Debiana - ne iz ubuntuja, in
drobtinice odvsepovsod (Beagle, nadzorne plošče,  Ubuntu G-Debi,
Lastniški upravitelji, ...)

> Če narediš lastno jedro, lahko vanj vključiš vse dobrote ki si jih
> zaželiš (NTFS, NTFS R/W, fireless...), a hkrati se obvežeš redno
> slediti popravkom jedra in hkrati nisi več združljiv s paketi, ki
> prinašajo dodatne module. Ker nismo imeli nikoli množice razvijalcev,
> ki bi ponovno prevedli nove pakete in jih preizkusili, smo ostali
> vedno nekje na robu enostavne uporabe in velike količine dela za
> razvijalce. Mogoče bi že avtomatiziran sistem za gradnjo paketov in
> dostopnost na testnem repozitoriju zadoščal, da bi imeli več
> testerjev.
>
Ne vem zakaj se ne bi povezali z južnjaki  - njih je dosti. naredimo
skupen Linux - z lokalizacijo za slovenščino, hrvaščino, srbščino,
makedonščino, (sem kaj pozabil :).


> Velikokrat smo poslušali ocitke, da je Pingo grd in da je bedno
> oblikovan. Razen osnovnih ikon in napisov, Pingo sploh ni bil nikoli
> oblikovan, ampak je bil samo zložen skupaj, kar se grafične podobe
> tiče.
>
> Mihael, Pingo ne potrebuje novega logotipa in nove pisave (Pingo je
> izpisan z ITC Officina Sans Bold, če se ne motim), ampak primerno
> umestitev v "splashe", ozadja, bannerje, žrehte... Dodajanej novih
> tem, menjava privzete teme, okraskov itd. zahteva ponovno rebuildanje
> osnovnega KDE-ja, česar ni tako malo - s primerno avtomatizacijo, bi
> tudi to šlo, ampak spet bi se znašli s kupom paketov, ki jih mora
> nekdo preveriti in pretestirati.
>
Pisave nisem spreminjal - oziroma nimam namena - amapk te pisave
enostavno nimam nalolžene - zato se vse izpiše v navadnem DejaVu Sans.
Logotipa nisem spreminjal dodal sem mu le osvetlitev - prelive v
ozadju. Preprosto lahko naredim še uvodni zaslov, boot temo v 14
barvah in ...
Dodajanje novih tem je koristna šminka, vsaj v Macih, ubuntuju, in
nenazadnje winsih.

> Pingo je RPM distribucija in nikoli ne bo podpirala .deb paketov.
> Zakaj? Kratek odgovor je, da bi bilo to tehnološko nesmiselno, razen,
> če se najde množica razvijalcev, ki bi si želela narediti svetovno
> atrakcijo in poenotiti vse paketne sisteme.
>
En izmed načinov je tudi program "alien". Jaz imam v mislih prehod na
.deb, z ohranitvijo podpore .rpm. Če koga zanima delojoč primer je to:
Ulteo Linux, ki ga razvija bivši direktor takratnega Mandreka (tipična
.rpm distribucija). Ulteo temelji na Ubuntu Live CDin lastnih paketih
prenešenih z Debiana in Ubuntuja. Ohranil pa je vse nadzorne plošče in
teme od Mandrive.

MOJ ZGLED JE V BISTVU ULTEO, ampak ker  je težko prirejati prirejeno
distribucijo bi storil isto kotm razvijalec Ultea - le da bi bilo vse
v slovenščini. Ali ste jedro tudi prevedli (npr. Zaganjanje KDM [V
redu])? Kako se to naredi?

> Ja, če se najde kup razvijalcev in testerjev.
Beagle je še najmanjši primer, vendar bi raje počakal na Strigi v Kde.

Večjo ažurnost dosežemo  (glej zgoraj) če si omislimo Jugo Linux


> Če kaj poznam tale podalpski zaselek, sem prepričan, da bi pred dobil
> razvijalce in testerje za PingoBlack, kot pa za "čisti" Pingo.
Se strinjam.

Imam pa vprašanje ali si lahko izposodim ime in zasnovo logotipa za
mojo distribucijo izzid - Januar 08. Imenovala bi se pa Pingo Debuntu.

> Srešno, Mikka
Lep pozdrav, Miha