[LUGOS] prehod na opensource

[Iztok Stotl]

> Pred tremi leti smo namestili celotni upravi OOo, FF ter Thunderbird.
> Danes (verjetno
> zahvaljujoč virusom ter spamu) vsi uporabljajo FF ter Thunderbird. OOo
> se ni prijel. Nismo sicer
> imeli težav z nameščanjem pa tudi podpore ne veliko (predvsem vodstva,
> ki je do teh zadev bilo
> bolj ravnodušno in nas je pustilo pri naši zagnanosti :)).
Zakaj se OpenOffice ne prime ? Po mojem je bistven problem še vedno v
formatih, ne pa v kvaliteti teh paketov. "Power userjev", ki uporabljajo
napredna orodja Office paketov je navadno le za peščico (razen v
specifični okoljih). Večina študentov uporablja osnovne funkcije Excela
(morda je zraven še kaka manjša statistika - redko) in Worda. Vse to
nudi tudi OpenOffice in človek z osnovno računalniško podkovanostjo (kar
študenti so), se hitro znajde.

Težava pa je v formatih. Sam funkcioniram z OpenOffice na Linuxu.
Pogosto se zgodi, da imam probleme pri odpiranju Offisovih formatov.
Teksti enostavno niso enaki. Sam se seveda znajdem in v skrajni sili
tudi butam wintel z M$Offisom, vendar je to move, ki povprečnega
uporabnika sesuje. Ljudje svoje dokumente navadno uporabljajo za
profesionalne obveznosti. Na primer: študentka ali asistent želita svoj
osnutek razikovalnega dela poslati mentorju. To je trenutek, v katerem
se človek sekira. Ali bo vse v redu, ali bodo grafi pravilni ali bo
mentor file sploh vedel odpreti. Stvar se včasih zalommi tudi v
kombinaciji MSWIN-MS office -> MSWIN-MSOffice, kaj šele ob konverziji
formatov

Nato taka študentka dan pred predstavitvijo izvaža svoj file iz
OpenOffice-ta z filtri v M$Office obliko, saj ve da bo mentor imel
drugače težave (recimo, da pdf ne pride v poštev, saj bo mentor
komentiral in popravljal tekst, nima pa Acrobata). Vse to zvišuje
stopnjo anksioznosti pri teh ljudeh in ta stvar tudi mene včasih dela
nervoznega. Ljudje nočejo izvažati svojih datotek v drugačne formate in
upati, da bo stvar mogoče delala. Pri tem se tudi veča možnost napak (
to ve vsak, ki izvaja "družinsko in prijateljsko podporo") preko
telefona ob ključnih dogodkih prej navedenih, ko imajo kake seminarje
ali druge reči.

Tako se mi zdi ključno pri prehodu na OpenOffice, da se določeno okolje
odloči za določene formate in da svoje osebje prisili v njihovo uporabo.
Tu je bistvo problema in tudi potencialne zmage. Inštitucija se mora
odločiti za deklarirane odprte formate. Pdf za distribucijo in odt za
dokumente, ki se editirajo. Brez tega je vse skupaj dosti dosti težje.
Lahko se doda tudi filtre za izvoz iz M$ Worda, vendar bo to za
uporabnike M$ dosti manj manljivo, ker se takrat znajdejo v isti zagati,
kot so sedaj oporabniki OO. Tako se bodo tudi ti odločili za OO.

Svoja zgodba je PowerPoint. Akademska sfera ga dosti uporablja. OO
Presentation je za enkrat še edini v paketu, ki ni dorasel M$-vemu
orodju v vsakodnevni rabi. To je velik problem. Katastrofalno uvaža M$
formate, je buggy in lesen. Večina kongresnih prezentacij laufa na PP.
Zdaj pa si predstavljajte osebo, ki pride na kongres s prezentacijo v OO
Presentation. Človek je pred nastopom nervozen tudi če jo prinese v PP,
kaj šele tako. Ali bo šlo vse OK, nastopal pa bo pred 1000 ljudmi na
tujem računalniku. Plug and pray.

Recept za prehod na OO: jasno deklarirati in promovirati odprte formate
in počakati. Kar se tiče uporabe OO Presentation, pa bo treba počakati
da rahlo odrase (upam da to ne bo dolgo). Do takrat pa mora na vseh
javnih nastopih biti možnost prezentiranja v OO ali PP formatu, spet
jasno deklarirano s strani inštitucije. Brez tega ne bo nič.

Iztok