[LUGOS] Re: Prispevek na temo odprtekode

Fri May 5 18:41:21 CEST 2006

Zdravo,

malo sem pogledal pobudo in imam par pripomb.

V prvem odstavku, kjer se naštevajo prednosti bi vrstico

-odprtokodne rešitve lahko namestite na brezplačne operacijske sisteme
ter jih povežete z brezplačnimi bazami podatkov;

spremenil v

- odprtokodne rešitve lahko namestite tudi na brezplačne operacijske
sisteme ter jih povežete tudi z brezplačnimi bazami podatkov;

Frazo "manj zahtevne tehnologije" bi preoblikoval v "tehnologije, ki
za svoje izvrševanje ne potrebujejo najsodobnejše strojne opreme".
Manj zahtevne mi zveni - ne toliko sposobne :-)

Če se že izpostavlja Java, naj se omeni tudi .NET ogrodje.

Na drugi del imam veliko več pripomb. Že v začetku bi frazo "v
primerjavi s profesionalnimi rešitvami" spremenil v "v primerjavi z
lastniškimi/zaprtokodnimi rešitvami". Tudi odprtokodne rešitve so
lahko čisto profesionalno zasnovane - v kontekstu omenjanja Moodla in
Dokeosa pa to zagotovo velja.

Prvi odstavek kjer se navaja sourceforge sicer drži, vendar velja
enako tudi za neodprtokodne projekte - koliko freeware in shareware
programov je bilo razvitih le na polovico, pri kolikih se je razvoj
ustavil? Razlika je le v tem, da odprtokodni projekti imajo nekaj
skupnih repozitorijev kjer se to lahko meri, zaprtokodni pa ne.
Predlaga torej, da se ta odstavek umakne. Zgoraj navedeno je sicer
pojasnjeno v zadnjem odstavku.

Drugi odstavek me pušča malo v dvomih. Projekti objavljeni pod GPL
licenco ne morejo postati zaprtokodni - koda je vedno dostopna pod
pogoji GPL. Plača se torej kvečjemu enkraten dostop do kode s katero
pa lahko potem počnemo kar koli. Tu pričakujem, da me tisti, ki
licence bolje poznate ustrezno popravite. Pojasniti bi torej bilo
"komercialne vode". V kolikih primerih se je to doslej zgodilo? Bi
Moodle ali Dokeos lahko postali lastniški? Verjetnost je verjetno
majhna.

Tretji odstavek velja tudi za zaprtokodne projekte. Imamo odprtokodne
projekte, ki so zelo uspešni - če začnemo z jedrom operacijskega
sistema Linux. Resni projekti imajo svoje upravne odbore, ki
upravljajo s programsko kodo. Če se ponovno ozremo na kontekst
(Moodle, Dokeos). Pri Moodlu imajo 5 zaposlenih, ki koordinirajo delo
cca. 40  programerjev.

Avtorske pravice - malo me čudi ta trditev ob npr. naslednjih
dejstvih. V zadnjem času poznam dve "aferi" kjer je prišlo do razbitja
skupine programerjev v dve različni skupini pa ni prišlo do problemo v
povezavi s kodo. Prvi primer je cepitev Mamba na Mambo in Joomlo,
starejši primer pa cepitev phpGroupware-ja na phpGroupWare in
eGroupWare. Pri resnih projektih torej menim, da te nevarnosti ni.
Predlagam, da se odstavek preoblikuje v smislu, da lahko določen
projekt vključuje produkte z različnimi licencami in je torej potrebno
biti pozoren na to. Primer: različne distribucije Linux-a.

Verjetno je najbolj moteče to, da se na začetku omenja nekaj zelo
specifičnih okolij v nadaljevanju pa opisuje značilnosti odprtokodnih
rešitev na splošno. Predlagam, da se omenjanje specifičnih okolij na
začetku umakne ali pa ustrezno preoblikuje ostali del prispevka -
skratka določiti je potrebno okvir/kontekst v katerem govorimo.

V primeru Moodla in Dokeosa bi kot prednost navedel tudi obstoje zelo
velike skupnosti, ki svetuje glede dobre uporabe teh produktov.

Pri dobrih projektih sam vidim edino razliko med odprtokodnimi in
zaprtokodnimi rešitvami v  uporabljenem poslovnem modelu. Pri
zaprtokodnih projektih kupiš izdelek in dobiš "brezplačno" podporo,
pri odprtokodnih pa dobiš brezplačno izdelek in po potrebi (kar
običajno pomeni pomanjkanju znanja) kupiš podporo.

Upam, da nisem preveč "zatežil". Ker je od tega sporočilo preteklo že
precej časa, dodajam sporočilu tudi datoteko, ki jo je pripel g.
Kokalj.

Naj na koncu pohvali pobudo g. Kokalja. Po enem letu je to prva
podobna pobuda, ki služi razčiščevanju pojmov na tem področju. Če so
moji pogledi napačni me prosim popravite.

lp

2006/4/9, Janko Harej <janko.harej na gmail.com>:
> Zdravo,
>
> posredujem pobudo g. Roka Kokalja iz podjetja Nevron. Menim, da je
> zadeva zelo zanimiva.
>
> lp
> ---------- Forwarded message ----------
> From: Rok Kokalj <rok.kokalj na nevron.si>
> Date: 7.4.2006 11:55
> Subject: Prispevek na temo odprtekode
> To: oko na list.arnes.si
>
>
>
> Pozdravljeni,
>
> sestavil sem kratek prispevek o prednostih in slabostih odprtokodnih
> projektov, ki izhaja iz enega zadnjih člankov v reviji The Economist
> (pripeto sporočilu).
>
> V kolikor ima kdo čas, se priporočam za pregled prispevka ter
> podajanje predlogov sprememb, dodatkov.... Želel bi, da bi bil seznam
> prednosti in slabosti kar najbolh popoln ter seveda pravilen. Najlepša
> hvala.
>
> Lepo vas pozdravljam,
> Rok Kokalj
>
>
>
> ------------------------------------------------------------------------------------
> Rok Kokalj
> Nevron d.o.o., e-learning solutions
> Stegne 21c, 1000 Ljubljana, Slovenia
> Tel.: +386 (0)1 5113710
> Fax: +386 (0)1 5113711
> E-mail: rok.kokalj na nevron.si
> Web: www.nevron.si, www.e-izobrazevanje.si
> ------------------------------------------------------------------------------------
>
> Nevron d.o.o. je podjetje z najdaljšo tradicijo zagotavljanja storitev
> e-izobraževanja v Sloveniji ter upravitelj prvega spletnega učnega
> središča www.spletna-akademija.si.
>
>
>
> --
> Janko Harej
> TŠC Nova Gorica
> višji svetovalec RO ZRSŠ
>
>

--
Janko Harej
TŠC Nova Gorica
višji svetovalec RO ZRSŠ
-------------- naslednji del --------------
Nebesedilna priponka je bila pre�i��ena...
Ime: Prispevek-Odprtakoda-RokKokalj-0406-V1.doc
Vrsta: application/msword
Velikost: 117248 bytes
Opis: ni na voljo
Url : http://liste2.lugos.si/pipermail/lugos-list/attachments/20060505/00a689ce/Prispevek-Odprtakoda-RokKokalj-0406-V1-0001.doc