[LUGOS] stejmo do 1000

[Žiga Böhm]

tudi sam se akciji pridružujem s svojimi tremi kopijami pisem na predlagane 
e-naslove. svojo prebesedeno različico pisma prilagam spodaj - in upam, da 
kje nisem ustrelil kakšnega "kozla".

lp,
žiga b.

----------  Posredovano sporočilo  ----------

Subject: Direktiva COM 2002/0047 (COD) o patentabilnosti računalniško 
izvedenih izumov

Spoštovani,

Prepričan sem sicer, da v Sloveniji nisem edini, ki bi me skrbela dotična
problematika, vendar ker se direktiva COM 2002/0047 (COD) o patentabilnosti
računalniško izvedenih izumov neposredno tiče področja, kamor me poklicna pot
vse bolj gotovo zanaša, se mi zdi primerno in nujno, da prek Vas skušam
zastopati svoje stališče in (nepovezano) tudi stališče večine strokonjakov s
področja informacijske tehnologije širom sveta.

Več informacij, s tem v zvezi, je sicer mogoče dobiti v angleškem jeziku na
spletnem naslovu http://www.ffii.org/ - vendar kljub temu povzemam nekaj točk
v slovenščini, ki najnazorneje kažejo na dejstvo, da se nekdo v evropskih
političnih koluarjih močno zavzema za sprejetje omenjene direktive mimo
ustaljenih poti.

Težko si sicer kakorkoli drugače razlagam dejstvo, da so se kmetijska
ministrstva primorana opredeljevati na področju, ki po svoji naravi ni
njihova stroka in kamor patentabilnost računalniško izvedenih izumov ter
širše računalniška tehnologija nedvomno spadata.

Spodnje točke je mogoče zaslediti tudi na internetu:

- Klemen Tičar z bivšega ministrstva za informacijsko družbo je na predavanju
na GZS predstavil, kako bi bila direktiva vpeljana v slovensko zakonodajo,
pri čemer je bilo jasno in nedvoumno definirano, da to pomeni zakonsko
podlago za patentiranje funkcije računalniških programov, obdelave podatkov
in poslovnih postopkov.

- Malo gospodarstvo si patentiranja svojih tehnoloških inovacij ne more
privoščiti, saj je vloga za patente ogromen strošek (ki zlahka presega 30.000
evrov). Patentna zaščita je za tiste, ki jo dejansko potrebujejo, očitno
predraga in neučinkovita.

- V praksi se v ZDA velika podjetja držijo v šahu vsak s svojo
zbirko patentov za računalniško izvedene izume. V taki klimi seveda majhna
podjetja težko prerastejo svojo majhnost, ne da bi bila s pravnimi sredstvi
napadana s strani velikih igralcev na trgu, zato jih dejansko tam najdemo
zelo malo. Patentna zaščita se izkaže le za dodatno orožje v pravnem arzenalu
velikih podjetij, mala podjetja pa si taka pravna sredstva stežka privoščijo.

- V EU smo imeli v preteklosti zakonodajo, ki ni omogočala patentiranja
računalniško izvedenih izumov in poslovnih procesov, a smo kljub temu imeli
tako velika kot tudi mala tehnološka podjetja, ki so bila uspešna na domačem
in svetovnem tržišču, zato ne vidim razloga za spremembo, ki je po mojem
mnenju za večino gospodarstva sprememba na slabše. Računalništvo se je očitno
zelo hitro razvijalo tudi pred možnostjo patentiranja računalniško izvedenih
izumov, tako v ZDA kot v Evropi.

- Prosta programska oprema in odprtokodna programska oprema (gotovo ste že
slišali za Linux - npr. strani ministrstva za kmetijstvo so zgrajene z
 orodjem PHP, ki je tudi prosta programska oprema) omogočata majhnim
 gospodarstvom, da so na področju IT konkurenčna. Prosta programska oprema
 spodbuja
konkurenčnost in inovativnost in je dobra tudi za končnega uporabnika.
Patenti bi omogočili podjetjem, ki si jih lahko privoščijo, da prepovejo
uporabo proste programske opreme, ker si razvijalci proste programske opreme
ne morejo privoščiti pravne zaščite pri dokazovanju neustreznosti podeljenih
patentov.

- ZIT (Združenje za Informatiko in Telekomunikacije) pri GZS se je opredelilo
za patentno zaščito računalniško izvedenih izumov, a z zadržki do trenutnega
besedila direktive, ki mora biti nujno spremenjeno, če naj se direktivo sploh
sprejme. Po mnenju večine posameznikov in podjetij v EU, ki dejansko
ustvarjajo programsko opremo, velika multinacionalna podjetja ne potrebujejo
dodatne pravne zaščite in mehanizmov, s katerimi lahko onemogočajo malim
podjetjem normalno delovanje na trgu, še posebej pa ne mehanizmov, ki si jih
majhna in srednja podjetja sploh ne morejo privoščiti.

- Dejstvo, da bodo o direktivi o možnosti patentiranja računalniško izvedenih
izumov glasovali ministri za kmetijstvo, kaže na to, da je s predlagano
direktivno nekaj narobe, saj so o njej glasovali ministri za gospodarstvo na
svetu EU. O njej je glasoval tudi parlament EU, kjer je bila direktiva v
sedanji obliki že zavrnjena kot neustrezna.

Zavoljo naštetega, osebno v Evropi ne bi želel imeti zakonodaje v obliki, ki
so jo pred leti sprejeli v ZDA in njene učinke kot neprijetne že čuti malo in
srednje gospodarstvo. Menim zato, da je trenutna direktiva o možnostih
patentiranja računalniško izvedenih izumov povsem neprimerna, od nje pa imajo
koristi skoraj izključno le večja podjetja, ki z njo pridobijo nov (ameriška
praksa potrjuje, da zelo učinkovit) vzvod izvrševanja pritiska na manjša
podjetja.

Malo gospodarstvo torej ne pridobi čisto nič.

Hkrati Evropa prispeva znaten delež k razvoju proste programske opreme, kar v
časih vse ostrejše svetovne konkurence pomeni ohranjanje bistvene konkurenčne
prednosti. Slednjo nedvomno predstavljajo ravno posebna tehnološka znanja, ki
navsezadnje lahko koristijo tudi širšemu krogu uporabnikov informacijske
tehnologije!

Pričakujem torej, da bo slovenska vlada zaščila interese slovenskih podjetij,
ki pišejo programsko opremo in zahtevala odstranitev glasovanja o direktivi
COM 2002/0047 (COD) z dnevnega reda.

V primeru, da do glasovanja vendarle pride, bo v okviru istih smernic
glasovala proti sprejetju direktive COM 2002/0047 (COD) v njeni trenutni
obliki.

Verjamem, da kmetijskemu ministrstvu in vladi na splošno vendarle ni vseeno
 in da premore zmožnost enakopravnega zastopanja tudi mojega glasu kot
 volilca in državljana republike Slovenije.

Lep pozdrav,
Žiga Böhm

-------------------------------------------------------