[ LUGOS ] ups

Metod Kozelj metod.kozelj at rzs-hm.si
Tue Oct 10 09:37:57 CEST 2000


Howdy!

Dva UPSa zaporedoma morda ne bo prav zdravo vezati. Razen najdrazjih in
sploh naj UPSov imajo vsi ne-sinusno obliko izhodne napetosti. To
racunalnika ne moti zaradi uporabe ti. 'switching' napajalnikov. Za druge
uporabnike pa zna biti kar pomembno. Ce pa se clovek preprica, da UPSu
ne-sinusna vhodna napetost ne skodi, se lahko zaporedno vezeta dva UPSa.

Druga moznost, ki jo je omenilo ze kar nekaj ljudi, dodajanje
akumulatorjev, je pravzaprav boljsa. Vsaj vecji UPSi imajo dostikrat
moznost priklopa dodatnih akumulatorjev za povecanje avtonomije. Pri
dodajanju akumulatorjev vidim dve potencialni tezavi:

1. pri dodajanju akumulatorjev bo potrebno UPS odpreti. V tem primeru
garancija ne bo vec veljala

2. nekdo je omenil, da zna povecana kapaciteta akumulatorjev zmesti logiko
polnjenja akumulatorjev. Je pa precej verjetno, da to ne bo tezava.
Zdi se mi, da vecina 'pametnih' polnilcev zasleduje odvisnost napetosti
akumulatorjev od polnilnega toka. Dokler napetost pri majhnem polnilnem
toku ni previsoka, pac polni akumulatorje. Drugo pa je, da ti feature
UPSa, ki sporoca kriticni trenutek, ko so akumulatorji ze skoraj prazni,
ne bo deloval pravilno (zelo verjetno).

Kar pa se tice povezave med nazivno mocjo UPSa (v VA urah) in avtonomije:
clovek mora gledati oboje. Pogledati moras, koliko je deklarirana
avtonomija UPSa pri nazivni obremenitvi. Obicajno je to okoli 10 minut. So
pa tudi proizvajalci UPSov zmanjsali proizvodne stroske tako, da delajo
druzine UPSov. Potem imas lahko dva modela z razlicnima nazivnima mocema,
ki uporabljata enako kolicino enakih akumulatorjev. Jasno je, da bo potem
'mocnejsi' UPS pri enaki obremenitvi zdrzal natancno enako dolgo kot
sibkejsi. Torej se izplaca kupiti mocnejsi UPS zaradi daljse avtonomije
le, ce je deklarirani cas avtonomije pri najvecji nazivni obremenitvi
enako dolg.
Sicer pa podaljsanje avtonomije zaradi mocnejsega UPSa ni linearno (zaradi
karakteristik akumulatorjev). Ce primerjamo recimo UPSa z 300VA in 600VA,
katerih deklarirana avtonomija je obakrat po 10 minut pri polnem bremenu,
potem bo pri bremenu 300VA mocnejsi UPS izdrzal dlje kot 20 minut.
Akumulatorji namrec bolje delujejo (bolj ekonomicno; manjse izgube), kadar
je tok polnenja/praznenja manjsi od najvecjega dovoljenega.

Pa se ena malenkost: moje mnenje je, da ce clovek ze ima UPS, ga je
pametno uporabiti za cim vec komponent racunalniskega sistema (torej
racunalnik, monitor in tiskalnik). UPSi so takorekoc idealna prenapetostna
zascita za motnje iz elektricnega omrezja. Kaj ti pomaga, da racunalnik ne
dobi sunka skozi omrezje 230V, ce ga pa dobi preko video kabla iz
monitorja, ki je bil prikljucen direktno na omrezje? Tezava je obicajno le
z laserskimi tiskalniki, ker imajo preveliko prikljucno moc (gretje
fuserja) za UPSe. Nekateri UPSi imajo v ta namen eno vticnico, ki ni
nerekinjeno napajana, je pa prenapetostno scitena.

Tale zadnji odstavek je moje toplo priporocilo, govorim iz lastnih
izkusenj (UPSa sicer nisem imel, ampak mi je monitor skuril graficno
kartico in poskodoval cache SRAM na plosci; sledila je zamenjava celotnega
racunalnika. Sedaj imam UPS).

Peace!
  Mkx

---- perl -e 'print $i=pack(c5,(41*2),sqrt(7056),(unpack(c,H)-2),oct(115),10);'






More information about the lugos-list mailing list