[Fwd: Re: [Fwd: [LUGOS-BLA] Zakonodaja na temo SPAMa]]

[Gasper Koren]

-------- Forwarded Message --------
From: Matej Kovacic <matej.kovacic at owca.info>
Subject: Re: [Fwd: [LUGOS-BLA] Zakonodaja na temo SPAMa]
Date: Mon, 11 Dec 2006 08:10:20 +0100

> Pred kratkim sem na službeni e-mail naslov s strani lokalne agencije za
> spodbujanje gostpodarstva prejel komercialni e-mail v smislu, da neka
> gospa (s.p.) ponuja računovodske storitve. Saj to ne bi bilo nič
> čudnega, če bi se na ta njihov seznam prijavili. Sami so nas dodali in
> nam kulturno pošiljali obvestila z raznimi razpisih, državnih aktivnosti
> v gostpodarstvi,... S tem mailom pa so izrabili ta seznam in ga
> definitivno uporabili za komercialne namene. 
> 
> Preden jim odgovorim me zanima kako je z zakonodajo v SLO, EU? A se je s
> tem morda kdo srečal?  :)  

Področje SPAM-a pri nas regulirajo štirje zakoni:
- Zakon o varstvu osebnih podatkov
- Zakon o varstvu potrošnikov
- Zakon o elektronskih komunikacijah
- Zakon o elektronskem poslovanju na trgu


Če podjetje pošilja sporočilo podjetju gre za odnos podjetje - podjetje
in ne podjetje - potrošnik, torej Zakon o varstvu potrošnikov ne pride v
poštev. Podobno velja za Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki varuje
samo fizične osebe in ne pravnih oseb.

No, Zakon o elektronskih komunikacijah pa v 109. členu (neželene
komunikacije) pravi tole:

(1) Uporaba samodejnih klicnih sistemov za opravljanje klicev na
naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (klicni
avtomati), faksimilnih naprav ali elektronske pošte za namene
neposrednega trženja je dovoljena samo, če naročnik predhodno soglaša s tem.
    (2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko fizična ali pravna
oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov
elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za
neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev, vendar mora
kupcu dati možnost, da kadarkoli na brezplačen in enostaven način zavrne
takšno uporabo njegovega elektronskega naslova.
    (3) Uporaba drugačnih sredstev za neposredno trženje s pomočjo
elektronskih komunikacij kot so določena v prejšnjih dveh odstavkih tega
člena, je dovoljena le s soglasjem naročnika.
    (4) Elektronske pošte za potrebe neposrednega trženja s skrito ali
prikrito identiteto pošiljatelja, v imenu katerega se sporočilo pošilja,
ali brez veljavnega naslova, na katerega lahko prejemnik pošlje zahtevo
za prekinitev takega neposrednega trženja, ni dovoljeno pošiljati.

Tukaj je prepovedano neposredno trženje.


Zakon o elektronskem poslovanju na trgu pa v 3. členu definira
»komercialno sporočilo«: je vsaka oblika sporočila, namenjena neposredni
ali posredni promociji blaga, storitev ali podobe podjetja, organizacije
ali osebe, ki opravlja trgovsko, industrijsko ali obrtno dejavnost ali
regulirani poklic, pri čemer podatki, ki omogočajo neposreden dostop do
dejavnosti podjetja, organizacije ali osebe, predvsem ime domene ali
elektronski naslov in sporočila v zvezi z blagom, storitvami ali podobo
podjetja, organizacije ali osebe, ki se zagotavljajo neodvisno in brez
finančnega nadomestila, sami po sebi še niso komercialno sporočilo;

»ponudnik storitev ali ponudnica storitev« (v nadaljnjem besedilu:
ponudnik storitev) je vsaka fizična ali pravna oseba, ki ponuja storitve
informacijske družbe;

»storitev informacijske družbe« je storitev, ki se po navadi zagotavlja
za plačilo, na daljavo, z elektronskimi sredstvi in na posamezno zahtevo
prejemnika storitev. Pri tem »na daljavo« pomeni, da se storitev
zagotavlja, ne da bi bili strani navzoči sočasno. »Z elektronskimi
sredstvi« pomeni, da se storitev na začetku pošlje in v namembnem kraju
sprejme z elektronsko opremo za obdelavo, vključno z digitalnim
stiskanjem in za shranjevanje podatkov ter v celoti pošlje, prenese in
sprejme po žici, radiu, optičnih ali drugih elektromagnetnih sredstvih.
»Na posamezno zahtevo prejemnika storitev« pa pomeni, da se storitev
zagotavlja s prenosom podatkov na posamezno zahtevo. Storitve
informacijske družbe vključujejo zlasti prodajo blaga ali storitev,
dostop do podatkov ali oglaševanje na svetovnem spletu ter dostop do
komunikacijskega omrežja, prenos podatkov ali shranjevanje prejemnikovih
podatkov v komunikacijskem omrežju.

6. člen

(posebna obveznost zagotavljanja podatkov v zvezi
    s komercialnimi sporočili)

(1) Ponudnik storitev lahko pošilja komercialna sporočila, ki so del
storitev informacijske družbe, če:
    – prejemnik storitve vnaprej soglaša s pošiljanjem,
    – je komercialno sporočilo kot tako jasno razpoznavno,
    – je nedvoumno navedena fizična ali pravna oseba, v imenu katere je
komercialno sporočilo poslano,
    – so jasno in nedvoumno navedeni pogoji za sprejem posebnih ponudb,
ki so povezane s popusti, premijami in darili, ki morajo biti kot taki
nedvoumno označeni, in
    – so jasno in nedvoumno ter lahko dostopno navedeni pogoji za
sodelovanje v nagradnih tekmovanjih ali igrah na srečo, ki morajo biti
kot taki jasno razpoznavni.
    (2) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka mora ponudnik storitev z
reguliranim poklicem pri pošiljanju komercialnih sporočil kot dela
storitve informacijske družbe, ki jo opravlja, upoštevati tudi morebitna
posebna pravila reguliranega poklica v zvezi z neodvisnostjo,
dostojanstvom in častjo poklica, poklicno skrivnostjo ter poštenostjo do
strank in sodelavcev.

Tudi tukaj je določeno, da mora prejemnik vnaprej soglašati s pošiljanjem.

V glavnem - jaz bi poklical na Tržni inšpektorat dežurnega inšpektorja
in ga povprašal kako je s tem. Mislim pa, da bi lahko šlo za kršitev
ZeKOM in/ali ZEPT.

lp, Matej