From mihastaut na yahoo.co.uk  Fri Aug 21 11:08:24 2009
From: mihastaut na yahoo.co.uk (Miha Staut)
Date: Fri, 21 Aug 2009 09:08:24 +0000 (GMT)
Subject: [TeX slo] Odprava deljenja besed na koncu vrstice
Message-ID: <272438.5438.qm@web28611.mail.ukl.yahoo.com>

Spoštovani.

Verjetno leži podatek o ustreznem ukazu za odpravo avtomatičnega deljenja besed na koncu vrstice za prvim vogalom, vendar sem ga jaz vztrajno iskal za tretjim. Silno bi bil hvaležen, če bi mi nekdo prišepnil pravo rešitev. 

Lep pozdrav, 
Miha



      

From mojca.miklavec.lists na gmail.com  Fri Aug 21 12:11:42 2009
From: mojca.miklavec.lists na gmail.com (Mojca Miklavec)
Date: Fri, 21 Aug 2009 12:11:42 +0200
Subject: [TeX slo] Odprava deljenja besed na koncu vrstice
In-Reply-To: <272438.5438.qm@web28611.mail.ukl.yahoo.com>
References: <272438.5438.qm@web28611.mail.ukl.yahoo.com>
Message-ID: <6faad9f00908210311i7c59c7bcxd2d1b68f0653c33@mail.gmail.com>

2009/8/21 Miha Staut je napisal:
> Spoštovani.
>
> Verjetno leži podatek o ustreznem ukazu za odpravo avtomatičnega deljenja besed na koncu vrstice za prvim vogalom, vendar sem ga jaz vztrajno iskal za tretjim.

Za temle recimo:
- http://www.tex.ac.uk/cgi-bin/texfaq2html?label=wdnohyph+hyphoff

Če gre za eno samo besedo, je najlažje uporabiti
\hbox{besedakisenesmedeliti} ali \hyphenation{besedakisenesmedeliti}.

Sicer pa:

Za sam TeX je najbolje uporabiti jezik brez deljenja besed; na moji
mašini je npr. v datoteki
/usr/local/texlive/2009/texmf/tex/generic/config/language.dat
naslednja vrstica:
    nohyphenation  zerohyph.tex  %a language with no patterns at all.
kar pomeni, da lahko uporabiš jezik "nohyphenation", a zgornji
dokument pravi, da se to tepe z LaTeX-ovim "Babilonom" (nisem
preverila), ki skrbi za to, da pod sliko piše "Slika" namesto
"Figure", v plain TeX-u bi to šlo brez težav, ConTeXt ima svoje
nastavitev za prepoved deljenja že nekje vgrajene (morda ne
optimalne).

Meni se zdi najbolj "luštkana" rešitev z nastavitvijo zelo velikih
vrednosti za \lefthyphenmin in \righthyphenmin, npr:
    \lefthyphenmin=100
    \righthyphenmin=100
Smiselno pa je razmisliti tudi o spremembah penalov, ki bodo dovolili
povečanje presledka med besedami, da besede ne bodo štrlele preko
robov.

Mojca

From mihastaut na yahoo.co.uk  Fri Aug 21 12:57:28 2009
From: mihastaut na yahoo.co.uk (Miha Staut)
Date: Fri, 21 Aug 2009 10:57:28 +0000 (GMT)
Subject: [TeX slo] Odprava deljenja besed na koncu vrstice
In-Reply-To: <6faad9f00908210311i7c59c7bcxd2d1b68f0653c33@mail.gmail.com>
Message-ID: <247063.24367.qm@web28615.mail.ukl.yahoo.com>

Pozdrav.

Hvala za zelo hiter odgovor. Ker gre za celoten dokument, prva možnost odpade. Druga pravtako iz pojasnjenih razlogov. Kakor pravite sami, je tretja res najbolj elegantna. Vmes sem se spomnil tudi tudi na internet in sem naredil štih probo v Googlu. Iskanje niza "latex word division" je dalo tale zanimiv rezultat. 

http://www.tug.org/pipermail/texhax/2003-December/001388.html 

Hvala še enkrat in lep pozdrav.

Miha


--- On Fri, 21/8/09, Mojca Miklavec <mojca.miklavec.lists na gmail.com> wrote:

> From: Mojca Miklavec <mojca.miklavec.lists na gmail.com>
> Subject: Re: [TeX slo] Odprava deljenja besed na koncu vrstice
> To: "(La)TeX in ConTeXt lista" <tex-list na lugos.si>
> Date: Friday, 21 August, 2009, 12:11 PM
> 2009/8/21 Miha Staut je napisal:
> > Spoštovani.
> >
> > Verjetno leži podatek o ustreznem ukazu za odpravo
> avtomatičnega deljenja besed na koncu vrstice za prvim
> vogalom, vendar sem ga jaz vztrajno iskal za tretjim.
> 
> Za temle recimo:
> - http://www.tex.ac.uk/cgi-bin/texfaq2html?label=wdnohyph+hyphoff
> 
> Če gre za eno samo besedo, je najlažje uporabiti
> \hbox{besedakisenesmedeliti} ali
> \hyphenation{besedakisenesmedeliti}.
> 
> Sicer pa:
> 
> Za sam TeX je najbolje uporabiti jezik brez deljenja besed;
> na moji
> mašini je npr. v datoteki
> /usr/local/texlive/2009/texmf/tex/generic/config/language.dat
> naslednja vrstica:
>     nohyphenation  zerohyph.tex  %a
> language with no patterns at all.
> kar pomeni, da lahko uporabiš jezik "nohyphenation", a
> zgornji
> dokument pravi, da se to tepe z LaTeX-ovim "Babilonom"
> (nisem
> preverila), ki skrbi za to, da pod sliko piše "Slika"
> namesto
> "Figure", v plain TeX-u bi to šlo brez težav, ConTeXt ima
> svoje
> nastavitev za prepoved deljenja že nekje vgrajene (morda
> ne
> optimalne).
> 
> Meni se zdi najbolj "luštkana" rešitev z nastavitvijo
> zelo velikih
> vrednosti za \lefthyphenmin in \righthyphenmin, npr:
>     \lefthyphenmin=100
>     \righthyphenmin=100
> Smiselno pa je razmisliti tudi o spremembah penalov, ki
> bodo dovolili
> povečanje presledka med besedami, da besede ne bodo
> štrlele preko
> robov.
> 
> Mojca
> _______________________________________________
> TeX-list mailing list
> TeX-list na lugos.si
> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/tex-list
> 


      

From mojca.miklavec.lists na gmail.com  Fri Aug 21 14:53:09 2009
From: mojca.miklavec.lists na gmail.com (Mojca Miklavec)
Date: Fri, 21 Aug 2009 14:53:09 +0200
Subject: [TeX slo] Odprava deljenja besed na koncu vrstice
In-Reply-To: <247063.24367.qm@web28615.mail.ukl.yahoo.com>
References: <6faad9f00908210311i7c59c7bcxd2d1b68f0653c33@mail.gmail.com>
	<247063.24367.qm@web28615.mail.ukl.yahoo.com>
Message-ID: <6faad9f00908210553n142fa595v29b26babb96f19b8@mail.gmail.com>

2009/8/21 Miha Staut je napisal:
> Pozdrav.
>
> Hvala za zelo hiter odgovor. Ker gre za celoten dokument, prva možnost odpade. Druga pravtako iz pojasnjenih razlogov. Kakor pravite sami, je tretja res najbolj elegantna. Vmes sem se spomnil tudi tudi na internet in sem naredil štih probo v Googlu. Iskanje niza "latex word division" je dalo tale zanimiv rezultat.
>
> http://www.tug.org/pipermail/texhax/2003-December/001388.html

Za "štih probo" v Googlu je najbrž lažje iskati pod ključno besedo
"hyphenation" (in morda zraven še "prevent" in "LaTeX"), ne "word
division".

Lani sem kar nekaj časa posvetila delilnim vzorcem, za izraz "word
division" pa sem danes slišala prvič in najprej pomislila, da gre
zgolj dobeseden prevod, čeprav je izraz povsem pravilen (Google sicer
najde 5x večjo pogostost besedne zveze "word break", TeX-ovci pa v
svojem žargonu skoraj izključno uporabljajo izraz "hyphenation").

Smem vprašati, v kakšnem primeru deljenje besed ni zaželjeno?

Mojca

From mojca.miklavec.lists na gmail.com  Fri Aug 21 15:21:41 2009
From: mojca.miklavec.lists na gmail.com (Mojca Miklavec)
Date: Fri, 21 Aug 2009 15:21:41 +0200
Subject: [TeX slo] Posnetki iz TUG-a 2009
Message-ID: <6faad9f00908210621u3a413f35m38f8efff662070b@mail.gmail.com>

Če koga zanimajo predavanja iz zadnje TeX konference:
    http://river-valley.tv/category/conferences/typesetting/tug2009/

LP,
   Mojca

From mihastaut na yahoo.co.uk  Fri Aug 21 17:44:28 2009
From: mihastaut na yahoo.co.uk (Miha Staut)
Date: Fri, 21 Aug 2009 15:44:28 +0000 (GMT)
Subject: [TeX slo] Odprava deljenja besed na koncu vrstice
In-Reply-To: <6faad9f00908210553n142fa595v29b26babb96f19b8@mail.gmail.com>
Message-ID: <688747.28334.qm@web28608.mail.ukl.yahoo.com>

Seveda! 

Izraz word divison sem v odsotnosti primernih referenc skoval kar sam, ampak se je izkazal za uporabnega. Deljenje besed pa bi sicer bilo zaželjeno, vendar se izkaže, da to počne v številnih primerih napačno. Ker je dokument v nastajanju dolg, bi potreboval veliko energije, da bi pregledal vsa napačna deljenja. Za žal nimam več časa. Wsekakor si bom sedaj zapomnil tudi oba bolj pravilna izraza.

Lep pozdrav
Miha


--- On Fri, 21/8/09, Mojca Miklavec <mojca.miklavec.lists na gmail.com> wrote:

> From: Mojca Miklavec <mojca.miklavec.lists na gmail.com>
> Subject: Re: [TeX slo] Odprava deljenja besed na koncu vrstice
> To: "(La)TeX in ConTeXt lista" <tex-list na lugos.si>
> Date: Friday, 21 August, 2009, 2:53 PM
> 2009/8/21 Miha Staut je napisal:
> > Pozdrav.
> >
> > Hvala za zelo hiter odgovor. Ker gre za celoten
> dokument, prva možnost odpade. Druga pravtako iz
> pojasnjenih razlogov. Kakor pravite sami, je tretja res
> najbolj elegantna. Vmes sem se spomnil tudi tudi na internet
> in sem naredil štih probo v Googlu. Iskanje niza "latex
> word division" je dalo tale zanimiv rezultat.
> >
> > http://www.tug.org/pipermail/texhax/2003-December/001388.html
> 
> Za "štih probo" v Googlu je najbrž lažje iskati pod
> ključno besedo
> "hyphenation" (in morda zraven še "prevent" in "LaTeX"),
> ne "word
> division".
> 
> Lani sem kar nekaj časa posvetila delilnim vzorcem, za
> izraz "word
> division" pa sem danes slišala prvič in najprej
> pomislila, da gre
> zgolj dobeseden prevod, čeprav je izraz povsem pravilen
> (Google sicer
> najde 5x večjo pogostost besedne zveze "word break",
> TeX-ovci pa v
> svojem žargonu skoraj izključno uporabljajo izraz
> "hyphenation").
> 
> Smem vprašati, v kakšnem primeru deljenje besed ni
> zaželjeno?
> 
> Mojca


      

From mojca.miklavec.lists na gmail.com  Fri Aug 21 22:15:18 2009
From: mojca.miklavec.lists na gmail.com (Mojca Miklavec)
Date: Fri, 21 Aug 2009 22:15:18 +0200
Subject: [TeX slo] Odprava deljenja besed na koncu vrstice
In-Reply-To: <688747.28334.qm@web28608.mail.ukl.yahoo.com>
References: <6faad9f00908210553n142fa595v29b26babb96f19b8@mail.gmail.com>
	<688747.28334.qm@web28608.mail.ukl.yahoo.com>
Message-ID: <6faad9f00908211315q55902977i1da89609afeb64e7@mail.gmail.com>

2009/8/21 Miha Staut je napisal:
> Seveda!
>
> Izraz word divison sem v odsotnosti primernih referenc skoval kar sam, ampak se je izkazal za uporabnega. Deljenje besed pa bi sicer bilo zaželjeno, vendar se izkaže, da to počne v številnih primerih napačno.

Hmmm ... pa dokument vsebuje \usepackage[slovene]{babel},
\usepackage[T1]{fontenc} in ali so slovenski delilni vzorci pravilno
nameščeni in omogočeni?

Ne spomnim se, da bi kdaj morala popravljati delilna mesta (mnogokrat
je potrebno delilno mesto dodati, če beseda sega čez rob, vzeti pa
skoraj nikoli).

Pri meni log med drugim sporoča:

LaTeX2e <2005/12/01>
Babel <v3.8l> and hyphenation patterns for english, ..., slovenian,
..., welsh, loaded.
...
(/usr/local/texlive/2009/texmf-dist/tex/generic/babel/babel.sty
(/usr/local/texlive/2009/texmf-dist/tex/generic/babel/slovene.ldf

Če te vrstice manjkajo, je nekaj narobe z namestitvijo.

Mojca

From mojca.miklavec.lists na gmail.com  Sat Aug 22 09:41:20 2009
From: mojca.miklavec.lists na gmail.com (Mojca Miklavec)
Date: Sat, 22 Aug 2009 09:41:20 +0200
Subject: [TeX slo] Odprava deljenja besed na koncu vrstice
In-Reply-To: <695827.51529.qm@web28613.mail.ukl.yahoo.com>
References: <6faad9f00908211315q55902977i1da89609afeb64e7@mail.gmail.com>
	<695827.51529.qm@web28613.mail.ukl.yahoo.com>
Message-ID: <6faad9f00908220041o21e31734x40f0c8a0e9bde90f@mail.gmail.com>

(pošiljam nazaj na listo za arhiv, ker je tudi mene pestila ista
težava - dolgo sploh nisem opazila, da uporabljam angleške delilne
vzorce)

2009/8/22 Miha Staut je napisal:
> V .logu res ni našteta slovenščina med jeziki. Vendar mi je bilo nekaj samoumevnega, da je podprta Slovenščina, če označuje tabele in slike po slovensko. Ali je možno, da so tabele označene slovensko, delilni vzorci pa se še vedno podrejajo drugačnim jezikom (npr. Angleščini)?

Ja, je. Napise pod slikami in tabelami ureja Babel z datoteko
slovene.ldf, vendar Babel ne more pomagati, če delilni vzorci niso
prednaloženi. Večina paketkov se naloži po potrebi (to je takrat, ko
jih eksplicitno zahtevamo), delilni vzorci pa so izjema in morajo biti
iz neznanega*** razloga naloženi že pri generiranju formata (za TeX,
LaTeX, ...).

Lahko pomagam, vendar bi informacija, za katero distribucijo gre, zelo
koristila. V MikTeX-u obstaja neko grafično orodje (settings), kjer je
potrebno eksplicitno obkljukati podporo za slovenščino (pri čemer je
potrebno opozoriti, da mora biti MikTeX dovolj nov, da še podpira
posodobitve), nadaljnje procedure ne vem točno, vendar je nujno enkrat
po tem pritisniti gumb "Regenerate Formats".

Pri TeX Live-u 2008 ali novejšem je potrebno namestiti paketek
"hyphen-slovenian" (čeprav je to mnogokrat že naloženo, če uporabnik
namesti poln TeX Live).

Pri ostalih distribucijah bi poškilila v datoteko
     tex/generic/config/language.dat

Jaz imam v njej vrstici (ki veljata za poletje 2008 ali kasneje):
   slovenian loadhyph-sl.tex
   =slovene
vendar starejše distribucije zahtevajo bodisi (tiste s podporo za XeTeX):
   slovenian  xu-sihyph.tex
   =slovene
bodisi sihyph.tex (brez predpone xu-), če gre za najstarejše
distribucije (v še starejši zgodovini so se datoteke še nekajkrat
preimenovale, npr. sihyph23.tex).

Po spremembah je potrebno na novo generirati formate. V ne-miktex
distsribucijah se to običajno počne z ukazom "fmtutil" ali
"fmtutil-sys" z dodatki, a si ne upam dajati nasvetov, dokler ne vem,
za katero distribucijo gre. Debian ima npr. povsem svojo politiko.

Mojca


*** = še nikogar razen LuaTeX ekipe to dejstvo ni dovolj motilo, da bi
popravil izvorno kodo TeX-a; za Knuth-a je bilo pomembno hitro
nalaganje in imel je samo angleške delilne vzorce, danes pa najbrž več
spomina in časa terja že samo dejstvo, da moramo naložiti vzorce za
malo morje jezikov

From mihastaut na yahoo.co.uk  Sat Aug 22 12:58:36 2009
From: mihastaut na yahoo.co.uk (Miha Staut)
Date: Sat, 22 Aug 2009 10:58:36 +0000 (GMT)
Subject: [TeX slo] Odprava deljenja besed na koncu vrstice
Message-ID: <282427.95089.qm@web28608.mail.ukl.yahoo.com>

-- On Sat, 22/8/09, Miha Staut <mihastaut na yahoo.co.uk> wrote:

> From: Miha Staut <mihastaut na yahoo.co.uk>
> Subject: Re: [TeX slo] Odprava deljenja besed na koncu vrstice
> To: "Mojca Miklavec" <mojca.miklavec.lists na gmail.com>
> Date: Saturday, 22 August, 2009, 12:56 PM
> Na Windows XP je nameščen TexLive
> 2007, vendar ne celoten. Ne spomnim se kaj sem takrat
> odkljukaval. Vsekakor pa gre za masivno zadevo (475 MB).
> Pregledal sem tex/generic/config/language.dat in v njem
> našel:
> 
> slovenian  xu-sihyph.tex
> =slovene
> 
> V mapi ./texmf-dist\tex\generic\babel sem našel tudi
> datoteke slovene.ldf, slovene.sty, slovene.dtx in
> slovene.ins. Poleg tega sem v mapi
> texmf-dist\tex\generic\xu-hyphen našel tudi xu-sihyph.tex.
> 
> 
> Za vsak primer sem ponovno po vaših navodilih izvedel ukaz
> 
> 
> fmtutil --all 
> 
> Ko ponovno poženem latex na svojem dokumentu s podporo
> deljenju v .log ponovno ne najdem naštete Slovenščine.
> Poleg tega ponovno najdem primere napačnega deljenja. Npr.
> svar-iti, gen-eralizacije itd. 
> 
> Kaj počnem narobe?
> 
> Hvala za pomoč in lep pozdrav.
> Miha
> 
> 
> --- On Sat, 22/8/09, Mojca Miklavec <mojca.miklavec.lists na gmail.com>
> wrote:
> 
> > From: Mojca Miklavec <mojca.miklavec.lists na gmail.com>
> > Subject: Re: [TeX slo] Odprava deljenja besed na koncu
> vrstice
> > To: "Miha Staut" <mihastaut na yahoo.co.uk>
> > Date: Saturday, 22 August, 2009, 9:36 AM
> > 2009/8/22 Miha Staut je napisal:
> > > V .logu res ni našteta slovenščina med
> jeziki.
> > Vendar mi je bilo nekaj samoumevnega, da je podprta
> > Slovenščina, če označuje tabele in slike po
> slovensko.
> > Ali je možno, da so tabele označene slovensko,
> delilni
> > vzorci pa se še vedno podrejajo drugačnim jezikom
> (npr.
> > Angleščini)?
> > 
> > Ja, je. Napise pod slikami in tabelami ureja Babel z
> > datoteko
> > slovene.ldf, vendar Babel ne more pomagati, če
> delilni
> > vzorci niso
> > prednaloženi. Večina paketkov se naloži po potrebi
> (to
> > je takrat, ko
> > jih eksplicitno zahtevamo), delilni vzorci pa so
> izjema in
> > morajo biti
> > iz neznanega*** razloga naloženi že pri generiranju
> > formata (za TeX,
> > LaTeX, ...).
> > 
> > Lahko pomagam, vendar bi informacija, za katero
> > distribucijo gre, zelo
> > koristila. V MikTeX-u obstaja neko grafično orodje
> > (settings), kjer je
> > potrebno eksplicitno obkljukati podporo za
> slovenščino
> > (pri čemer je
> > potrebno opozoriti, da mora biti MikTeX dovolj nov, da
> še
> > podpira
> > posodobitve), nadaljnje procedure ne vem točno,
> vendar je
> > nujno enkrat
> > po tem pritisniti gumb "Regenerate Formats".
> > 
> > Pri TeX Live-u 2008 ali novejšem je potrebno
> namestiti
> > paketek
> > "hyphen-slovenian" (čeprav je to mnogokrat že
> naloženo,
> > če uporabnik
> > namesti poln TeX Live).
> > 
> > Pri ostalih distribucijah bi poškilila v datoteko
> >       tex/generic/config/language.dat
> > 
> > Jaz imam v njej vrstici (ki veljata za poletje 2008
> ali
> > kasneje):
> >     slovenian loadhyph-sl.tex
> >     =slovene
> > vendar starejše distribucije zahtevajo bodisi (tiste
> s
> > podporo za XeTeX):
> >     slovenian  xu-sihyph.tex
> >     =slovene
> > bodisi sihyph.tex (brez predpone xu-), če gre za
> > najstarejše
> > distribucije (v še starejši zgodovini so se datoteke
> še
> > nekajkrat
> > preimenovale, npr. sihyph23.tex).
> > 
> > Po spremembah je potrebno na novo generirati formate.
> V
> > ne-miktex
> > distsribucijah se to običajno počne z ukazom
> "fmtutil"
> > ali
> > "fmtutil-sys" z dodatki, a si ne upam dajati
> nasvetov,
> > dokler ne vem,
> > za katero distribucijo gre. Debian ima npr. povsem
> svojo
> > politiko.
> > 
> > Mojca
> > 
> > 
> > *** = še nikogar razen LuaTeX ekipe to dejstvo ni
> dovolj
> > motilo, da bi
> > popravil izvorno kodo TeX-a; za Knuth-a je bilo
> pomembno
> > hitro
> > nalaganje in imel je samo angleške delilne vzorce,
> danes
> > pa najbrž več
> > spomina in časa terja že samo dejstvo, da moramo
> > naložiti vzorce za
> > malo morje jezikov
> > 
> 
> 
> 
> 


      

From mojca.miklavec.lists na gmail.com  Sat Aug 22 14:51:47 2009
From: mojca.miklavec.lists na gmail.com (Mojca Miklavec)
Date: Sat, 22 Aug 2009 14:51:47 +0200
Subject: [TeX slo] Odprava deljenja besed na koncu vrstice
In-Reply-To: <282427.95089.qm@web28608.mail.ukl.yahoo.com>
References: <282427.95089.qm@web28608.mail.ukl.yahoo.com>
Message-ID: <6faad9f00908220551n6330ff0fq610e16d77d46648d@mail.gmail.com>

> Na Windows XP je nameščen TexLive
> 2007, vendar ne celoten. Ne spomnim se kaj sem takrat
> odkljukaval. Vsekakor pa gre za masivno zadevo (475 MB).

Ne, ne. To ni masivno. In pri tem se ne hecam. To je najbrž
"minimalna" inštalacija s kakšnim dodatnim paketkom. (Naša ConTeXt
inštalacija, očiščena *res vsega* razen petih fontov, znese 150 MB. In
to brez enega samega dodatnega paketka.) Pri TeX Live-u je eno od
najbolj perečih vprašanj, kako ga stlačiti na DVD zgoščenko. Trenutno
moja inštalacija TeX Live-a (ki ga ne uporabljam) znaša 2 GB.

(Kje so tisti dobri stari časi, ko mi je znanka posodila 1.44 MB
disketo s TeX-om, s katero je lahko na drugih računalnikih prevajala
svoje dokument :)

> Pregledal sem tex/generic/config/language.dat in v njem
> našel:
>
> slovenian  xu-sihyph.tex
> =slovene
>
> V mapi ./texmf-dist\tex\generic\babel sem našel tudi
> datoteke slovene.ldf, slovene.sty, slovene.dtx in
> slovene.ins. Poleg tega sem v mapi
> texmf-dist\tex\generic\xu-hyphen našel tudi xu-sihyph.tex.

Čudno ... Slovene.ldf ni problematična, sicer pod tabelami ne bi bilo
slovenskih "podnapisov".

> Za vsak primer sem ponovno po vaših navodilih izvedel ukaz
>
> fmtutil --all
>
> Ko ponovno poženem latex na svojem dokumentu s podporo
> deljenju v .log ponovno ne najdem naštete Slovenščine.

Govorimo o programu pdflatex?

Lahko vidim minimalno datoteko (samo glava dokumenta, zelo dolga
vrstica, ki se konča z napačno deljeno besedo), log datoteko (ali
izpis na ekran pri prevajanju) ter izpis na zaslon (ali log datoteko)
pri izvajanju
    fmtutil --byfmt pdflatex
ali pa vsaj informacijo, da je bila slovenščina vključena?

Kaj pravita
    kpsewhich -format=fmt -engine=pdftex pdflatex.fmt
in
    kpsewhich language.dat
?

Tu imam v texmf/web2c/fmtutil.cnf vrstico
    pdflatex  pdftex language.dat    -translate-file=cp227.tcx *pdflatex.ini
ki poskrbi, da se naloži datoteka language.dat.

> Poleg tega ponovno najdem primere napačnega deljenja. Npr.
> svar-iti, gen-eralizacije itd.

Ravnokar sem našla zanimivo povezavo:
    http://www.ushuaia.pl/hyphen/?ln=en
To samo potrdi, da TeX-ov algoritem slovenskih besed ne deli na tak
način (jih pa deli natanko tako pri izbiri angleščine).

> Kaj počnem narobe?

Ne vem, zakaj ne dela.

Na počez bi rekla, da bi se težava najlažje rešila s ponovno
inštalacijo (TeX Live 2008 ali 2009), pri čemer ni potrebno
odinštalirati starega TeX-a. Zdaj ... 2008 je malenkost star (to
pomeni: ne bo ga več mogoče posodabljati), 2009 pa še eksperimentalen,
vendar se lahko obdrži staro inštalacijo, ker TeX Live načeloma ne
svinja po registrih. Nastavitev poti je popolnoma dovolj za normalno
delovanje programa.

Mojca