[ LUGOS ] no more dummy guide

[Ales Casar]

On Mon, 25 Oct 1999, crt jakhel wrote:

> no problem. rec je taka: zelo mnogi - kako bi jim rekli - tehnicni
> entuziasti? linuxofili? hackerji? whatever - si zmotno predstavljajo, da
> imajo vsi ljudje toliko veselja in predvsem *casa* za ukvarjanje z
> zadevami kot oni. pa ni tako. 
> 
> v doloceni meri dejansko velja izrek "linux is only free if your time has
> no value". ja, clovek lahko izgubi cuda zivcev z razsuvanjem winsov, kadar
> se to zgodi. vedno se ne. kadar se ne, on lepo pointa in clicka in life
> is sweet. v primeru linuxa je skoraj neizogibno, da bo imel dolgo dobo
> uvajanja. on se tega boji. to je popolnoma normalno. on za to nima
> casa. to je golo dejstvo. morda se bo s poplavo user-friendly distribucij
> to spremenilo. ampak ce si se tak orto stare sole tip, moras pac dopustiti
> moznost, da drugi niso niti nimajo moznosti biti. ker en clovek lahko dela
> koncno mnogo stvari in niso vsi niti studenti niti sysadmini.

Odlicno! Samo razcistimo to do konca. Kdor pac ni sysadmin, naj se potem
ne loteva administratorskih opravil in naj ne sprasuje vprasanj pri
katerih iz vsake besede vsaj dvakrat veje spoznanje, da clovek nima pojma
niti o delu kot navaden uporabnik, kaj sele kot sistemski administrator.

Ljudje se naj vendar odlocijo za eno od tega:
 1. So samo navadni uporabniki, ki racunalnik uporabljajo zgolj kot
    pripomocek za neke druge dejavnosti. Ti ljudje seveda ne bodo sli
    studirat vsega zivega, ampak potem naj se za bozjo voljo ne ukvarjajo
    s sistemsko administracijo. Za ta opravila naj najamejo nekoga iz
    druge skupine.
 2. So sysadmini, bodisi profesionalno bodisi kot hobi. Ti ljudje morajo
    kot prvo *obvladati* opravila navadnih uporabnikov in morajo se biti
    pripravljeni uciti se administracije, ne pa samo cakati, da bo nekdo
    drug reseval njihove probleme.

To je podobno kot z avtomobili. Tam tudi ni vsak sofer poleg tega se
mehanik svojega avta. Nekateri navdusenci in taki, ki imajo cas ter voljo
se vsega potrebnega nauciti, to sicer so, ampak velika vecina za tovrstne
posege najame kaksnega avtomehanika. 

Zelo zgresena je predstava, da si Linux kupis v trgovini (npr. CDje z
distribucijo) in si ze sysadmin. Ne, ne, to ne gre tako zlahka. Podobno,
kot se avtomehanik ne postane tako, da si kupis avto. Posegov v avto se
sicer lahko loti vsak, samo je vprasanje kako dolgo bo potem avto vozen.
Nekako tako je tudi z racunalniki. Tehnicno gledano se ze lahko vsak tak
"kupec" loti administracije, samo je vprasanje kako dolgo (ce sploh kdaj)
bo tisti racunalnik "vozen".

Ampak zal kaj takega uposteva vse premalo ljudi. Potem se pa dogaja, da
ljudje ne vedo, kaj je to 'ls' in hocejo skonfigurirati PPP na neki
masini. Ker jim to potem iz absolutno jasnih razlogov seveda ne uspe, pa
zacnejo sprasevati na okrog. To bi se slo, ce bi znali vsaj vprasati. 
Ampak navadno pride od njih vprasanje, iz katerega clovek lahko razbere le
to, da ima tisti tip pac neke tezave (in verjetno niti sam ne ve kaksne). 
Pa se to ima po moznosti obliko zmazka v kaksni nerazumljivi
spakedrascini. 

Ales

-- 
Ales Casar                  | InterNet: Casar na uni-mb.si, A.Casar na ieee.org,
Faculty of EE & CS          |           A.Casar na s-gms.ms.edus.si
University of Maribor       | DECnet:   RCUM::ALES
SLOVENIA                    | WWW:      http://www.el.feri.uni-mb.si/~ales/