[ LUGOS ] Kaj si nekateri mislijo o Linuxu...

Sre Mar 3 17:40:11 CET 1999

NAJPREJ OPOZORILO! TO JE POVZETEK CLANKA NEKOGA DRUGEGA, KI NI ZAGRIZEN
LINUXAS IN NJEGOV POGLED NA LINUX. JAZ SE Z CLANKOM NE STRINJAM, MI JE
PA KORISTNA INFORMACIJA, KAKO DRUGI RAZMISLJAJO O LINUXU IN M$.
VERJAMEM, DA JO VELJA UPOSTEVATI.

Skrajsan povzetek clanka v reviji Computer, februar 1999:

Zgodovina se, kot kaze, ponavlja. Leta 1970 je AT&T dal ven
(licenciral!) izvorno kodo operacijskega sistema UNIX univerzam. Po
nekaj ovinkih je nastalo nekaj podjetij (ali pa so se zaceli ukvarjati z
dodatnim poslom), kot je IBM, SCO, Sun,... Lahko tudi recemo, da je to
dajanje kode povzrocilo kar nekaj novih racunalniskih trgov, recimo
CAD/CAM, chip design, ...

A se zdaj zgodovina ponavlja, ko je softverski model Linuxa v obliki
licence GNU, kjer lahko dobis izvorno kodo? A bo Linux uspel kot glavni
igralec na trgu operacijskih sistemov in softvera? Avtor meni, da ne!

GNU licenca se potem prevede na dvoje: koda je na razpolago zastonj ali
skoraj zastonj, to privlaci mnozice hackerjev, ki razvijajo kodo zastonj
ali skoraj zastonj. Glede na milijone hackerjev, ki dostopajo preko
Interneta in ki lahko razvijejo visoko kvalitetno kodo, bi Linux moral
uspeti. Vendar ni vse tako blescece, kot se slisi.

Najprej, dajanje softvera, oziroma da dobis softver pod zelo ugodnimi
pogoji je stalna praksa podjetij ali organizacij, ki imajo mali trzni
delez in si zelijo pridobiti dosti vecjega. Ko trzni delez narasca z 1%
na 4% je to res nacin, kako si zagotovis trzno rast in obstoj. Drugacna
je situacija, ko je trzni delez vecji, 30 - 40% ali celo vec. Takrat se
pojavi problem. Takrat Linux lahko predstavlja resno groznjo velikim
igralcem v ringu, ki ne bodo izbirali sredstev, da nasprotnika porazijo,
kvaliteta softvera gor ali dol. To je bil tipicen scenarij z Netscapeom,
ki se ga je lotil M$. Seveda ima Linux po meritvah IDC 3.4% trzni delez
in se ni dosegel plafona.

Drugi problem pa je rast kompleksnosti softvera. Kakorkoli se za linux
misli, da je izredno kvaliteten softver, ima dejansko 1.5 mio vrstic
kode, komercialni UNIX pa gotovo vsaj 10 mio vrstic. Zanesljivost je
bila izmerjena in UNIXi so dobivali indeks napake 15-32%, medtem ko je
Linux dobil 9%, kar se steje kot boljse... Vendar... Ostali UNIXi imajo
10x vec kode! Torej je gostota napak v linuxu se vedno visoka.

Linux se lahko pohvali, da prispeva okrog 1000 ljudi patche in popravke
in okrog 200 ljudi, ki na nek nacin vplivajo na kernel operacijskega
sistema. To, v bistvu, ni dosti ljudi. M$ ima v jedru razvoja zaposlenih
400 full-timerjev, t.j. placanih ljudi, ki razvijajo in 250 testerjev.
Beta releasi gredo do nekje 60.000 uporabnikov, nekatere vecje bete pa
do 100.000. To pomeni, da kar se razvoja tice, je Linux se vedno
podhranjen.

Celoten model razvoja Linuxa temelji na talentiranih posameznikih, ki
jim ni zal casa, da prispevajo kaj k Linuxu. Zal pa teh posameznikov ni
neskoncno mnogo in voluntarizem ima svoje meje. To pomeni, da bodo
morala podjetja, ki se z Linuxom komercialno ukvarjajo, vec investirati
v ljudi, kar bo v koncni fazi podrazilo izdelek, kar bo potem pomenilo,
da se podira eden od mogocnih temeljev Linux, to je zastonjskost.

Kaj se bo zgodilo v bodocnosti. Nekateri menijo, da bo uspeh (kaksenkoli
ze) open souce softvera pomenil konec podjetij, kot je M$, ki seveda
daje ven samo binarne izdelke. Ta predpostavka je v svojih temeljih
napacna.

M$ lahko pozre Linux. Lahko sprejme Linux kot igralca, podobno, kot so
ga sprejeli ostali, recimo INFORMIX ali ORACLE. Sploh ni nujno, da M$
prihaja v konflikt z Linuxom. Trg serverjev se siri in prostora je
dovolj za M$, windows 2000 in Linux skupaj. V kolikor bi M$ office bil
portitan na Linux bi pomenilo se vec denarja v blagajno M$. Globalno
gledano, Linux spada med UNIX in UNIX zgublja trzni delez na trgu
operacijskih sistemov. Na koncu bi Linux lahko pristal na marginali,
podobno kot Mac, z 10% trznim delezem. Tudi to na koncu potem ne bi
ogrozilo M$.

Tretji scenarij je se najbolj mozen: Linux se obrne v komercialo, ki pa
se lahko slabo konca. Lahko bi nastal nov NeXT computer in ker data
menedzerji nimajo radi razlicnosti, kot jo UNIX (in Linux) ponuja, bi se
to lahko slabo koncalo.

V kolikor pa bi se komercializacija Linuxa pokazala kot uspesna in bi
bil softver dejansko uspesnejsi od M$ovega, potem lahko M$ se vedno
uporabi klasicne prijeme, s katerimi uporabnika priklene nase. Tipicno
so taki izdelki COM+, M$ Transaction Server, Internet Explorer... Bistvo
prijema je to, da das SW ki je polno interoperabilen samo z izdelki iz
lastne hise, ostalim pa ponuja samo enosmerno interoperabilnost
(datoteke v tujem formatu lahko samo preberes, ne mores pa jih
zapisati).

Lahko pa se zgodi se en, ceprav zelo iracionalen scenarij: Linux bo
uspel, ker se uporabniki, skupaj z prodajalci, bojijo M$ dominacije,
t.j. pomanjkanja izbire. Tako recimo so nekateri prodajalci (da ne recem
vecina prodajalcev) vezana na prodajo M$ izdelkov. Ce ne bodo smeli
prodajati M$, prakticno ne bodo prodali hardvera, zato morajo pristati
na se tako nemogoce pogoje s strani M$.

Skratka, kakorkoli ze... Avtor clanka dvomi, da bo odprti model softvera
bistveno vplival na razvoj programske opreme. Da bi lahko ponudniki
odprtega softvera obstali, se bodo morali oboroziti z mocnejsimi
tehnikami obrambe pred veliko mocnejsimi tekmeci. Navsezadnje, odprti
model softvera pomeni, da dajes stran intelektualno lastnino, za katero
si moral placati delovno silo (predpostavka: za razvoj bo treba ljudi
placati, hackerji niso dovolj). To potem pomeni, da lahko tekmec precej
poceni pride do znanja, za katerega mu ni potrebno placati (kakorkoli
krsi copyright).

Avtor clanka je TED LEWIS.

=b

-- 
============================================================================
mag. Boris Benko, dipl.ing.           | E-mail: Boris.Benko na telekom.si
Telekom Slovenije, PE Murska Sobota   |         B.Benko na s-gms.ms.edus.si
Senior Prog./Sys admin./Informatik    |         Boris.Benko na computer.org
Slu§ba za informatiko                 | Phone: (work) +386 69 31 676
                                      |        (work) +386 69 37 800 21
                                      |        (home) +386 69 32 592
===========================================================================