Knjiga.

[Timotej Ecimovic]

> 
> Prav lepo, da si se oglasil.
> Jaz imam napisan neke sorte slovensko "sistemska in mrezna administracija 
> za Linux". Zadeva je okoli 60 strani dolga in je namenjena vsem, ki se 
> bojo ukvarjali s sistemskim vzdrzevanjem Linuxa. Zadeva je pred 
> lektoriranjem in eventualnim tiskanjem.
> 
Super. Jaz sem nekaj casa razmisljal o kratkih napotkih za administracijo,
potem pa sem obupal, ker sem ugotovil, da beliko bolj rabim user's guide.

> 
> Ce pa je kdo pripravljen dodati tudi uporabniske stvari, se lahko 
> dogovorimo za obseznejso vsevkljucujoco knjigo, za katero bi verjetno 
> lahko tudi lazje nasli zaloznika.
> 
Ja! Nekaj takega sem imel v mislih. Problem je naslednji:
  Nainstaliram Linux kaksnemu akademskemu tipu, ki rabi 
racunalnik zato, da napise kaksen clanek, pogleda kaksen mail in
obcasno naredi manjsi umotvor v Cju. Vse lepo in prav, ko sem
jaz ob njemu vse lepo dela, ampak tisti trenutek, ko zginem, pa je
konec veselja. In problem ni v tem, da bi bil tip nesposoben. Niti
ne v tem, da ne zna TeXa, Cja ali pognati exmh. Problem je v tem, 
da tip ne zna najti informacije. Ugotovil sem, da je najvecji zaklad
na UNIXih vseh vrst to, da znas brkljati po manih, infotih, READMEjih
in uporabljati '-?' in '--help' switche. Ce to znas, potem ves vse.
Zelo redko namrec naletim na problem, za katerega rabim kaksne pisane
manuale. Pisane zadeve se mi zdijo bolj za vecerno branje in potem najdes
kaksno novo zadevo in si reces: 'Lej si ga no, to pa nisem vedel!'
Take imam pac jaz iskusnje, ampak veliko ljudi poznam, ki brez knjige
ne pridejo nikamor.

Zato bi jaz rad knjigo, ki bi dala povprecnemu akademskemu uporabniku
nekaj osnov in napotkov kako splavati, ko te nekdo vrze v reko Linuxa.

Zdi se mi veliko bolj koristno nekoga nauciti natipkati 'man ls'
in ga obenem nauciti tudi brati in razumeti napisano (slovarcek
izrazov in take zadeve...) kot pa na 20 straneh opisovati kaj
vse zna ls poceti.

Utopija?

> BTW:
> 
> Takale knjizca ni ravno enopopoldanski projekt, se posebej ce hoces biti 
> verodostojen in vse kar v knjigi pise tudi preizkusiti na svoji kozi. 
> Za primer lahko povem, da  za en clanek v Win.Ini clovek zlahka porabi 
> precej delovnih ur (ja, tudi za cel mesec), najprej s  pripravo, potem s  
> konceptom, tako da je potem pisanje pravzaprav se najlazji del. 
> 
Hja, za moje clanke v Programerju na Monitor, porabim kaksen teden 
sanjarskega dela, ko mi nekje v glavi laufa en daemon, ki 
melje in dobiva ideje, potem pa samo pisanje hitro napreduje (kaksen dan)
nato pa se kaksen dan debugginga... (Clovek ne bi verjel kaksne kozle
sem ze skoraj streljal, zato sem kot nujnost uvedel debugging, ki
je precej glavni del procesa. Pa se dodbra si razcistim pojme.)

> Pa tudi stroski tiskanja niso ravno majhni. Za naklado okoli 500 kosov, 
> kar mislim da bi bila nekje najvecja smiselna naklada in obenem 
> najmanjsa, da se sploh splaca tiskati bi rabili okoli pol miljona do 
> miljoncek tolarckov. A ima kdo kaj smisla za nabiranje sponzorjev ?
> 
Hm. Poznam nekoga, ki je printal knjigo o Ekoloskem Kmetovanju (heh).
Nasel je kup sponzorjev, ki so mu pokrili vse stroske in je za to
kar nadarjen.

> Pa smo ze nazaj pri temi o porabi eventualne clanarine :))
> 
A je ze kdo kje spisal za kaj na bi se ta clanarina porabljala?
Recimo vsakoletna tombola? :)
Ali pa nabava lutke Billa Gatesa za vsakoletni obredni sezig
na Zvezda parku? :))
Haha... Ali pa rentanje aviona, za spuscane 'Linux rules' letakov
po Lublan!

Cic