[LUGOS-SLO] Tipkovnica

[Mojca Miklavec]

On 10/18/07, Jure Koren wrote:
> On Wednesday 17 of October 2007 21:34:53 Mojca Miklavec wrote:

> > Tako. Mislim, da bo zaenkrat dovolj. Ko dobim, bom poslala še sliko
> > tipkovnice za vse tiste, ki jih tematika zanima, pa se jim ni dalo
> > brati dolgoveznega maila.
>
> Kakšen je moral biti šele sestanek :)

Prav zabaven :)
(Mogoče so bili ostali drugačnega mnenja, ker sem preveč "težila" :)

> No, jaz smatram, da če že spreminjamo tipkovnico tako, da bo treba temeljito
> utrjene nevronske povezave, ki nam omogočajo slepo tipkanje brez vsakršnega
> napora, v dobršni meri spremeniti, nima smisla podpirati nekih arhaičnih
> znakovnih razporedov.

To je tudi moje mnenje ...

> Sam bi kar zahteval, da se v 21. stoletju omogoči delo
> z unicode - podpirajo ga vsi sodobni sistemi, legacy sistemi pa tako in tako
> tudi naših znakov ne znajo podpreti brez žrtvovanja nekaterih drugih znakov.
>
> Kot dodatno motivacijo bi navedel še izrazito jezikovno pestrost evropskih
> političnih integracij, kar vedno pogosteje terja sposobnost pisanja vseh
> živih pismenk in njihovih različic - sam bi se zavzemal za to, da se s
> sestavljenimi tipkami omogoči pisanje čim večjega dela evropskih abeced,

Hiter, nesistematičen pregled pravi, da manjkajo vsaj (čeprav ne
trdim, da morajo biti vsi navedeni dejansko dodani - nekaj jih je
povsem nesmiselno vsiljevati):
- æ, œ, ø, mail turški i brez pike (velikega se najbrž da narediti s
piko + I), eth, http://en.wikipedia.org/wiki/Capital_ß, thorn,
- narobe obrnjena klicaj in vprašaj, jen, copyright, registered, TM,
znak za valuto (ne potrebujemo ga), stopinje (najbrž se naredijo s
krožcem zgoraj + presledek), znak za mikro
- hstroke, tstroke
- eng

- akcenti: macron, vejica spodaj (tcommaaccent, lcommaaccent: romunski
in latvijski), cel kup drugih nepomembnih akcentov, ampak recimo
slavisti uporaljajo še "inverted breve below" za ustnični u, in pa
možnost nalaganja enega akcenta na drugega (z nekaj truda bi bilo
mogoče pisati tudi vietnamsko)
- za lingviste še: inverted breve in double grave
- digrafi: ij, lj, nj, dz, ... (najbrž zelo nepomembno)
- ligature: fi, ffi, fl, ... (hec no, hec)

> v "prvo ligo" pa se spravi nacionalne znake tako, da ne bodo tam na račun
> znakov, ki jih pogosto uporabljamo vsi, ki z računalnikom dejansko služimo
> tlako (mislim predvsem na vse vrste oklepajev, poševnic, ograjic,
> pomišljajev, <kakorkoli že imenujemo znak &> in seveda znak za dolar).

Na desni bi bilo teoretično mogoče izboriti si originalno mesto za \,
tudi še eno mesto je "prosto" za ]}, ampak kam bi dal leve oklepaje?
morda alt-gr+š?

Jaz bi se tudi pobožno želela, da bi bila tipkovnica čimbolj podobna
ameriški (zlasti z/y in oklepaji ...), pa najbrž to ne bo mogoče. Kot
glavni argument se navaja, da imajo tudi vse okoliške države tak
razpored tipk, pa da mi z američani nimamo ničesar. Ampak razumem:
- na starih pisalnih strojih res ni bilo potrebe po zavitih oklepajih
- na starih pisalnih strojih nihče ni preklapljal med tipkovnicami
- na starih pisalnih strojih nihče ni programiral (naj še bolj
govorijo, da so programerji zanemarljiva manjšina, da ne rečem sekta)
- na starih pisalnih strojih ni bilo potrebe po afni

Ampak programiranje je OK, ker se ne porgramira s šumniki. Najhuje je
pisati TeX ali pa poslovenjene programe, kjer se šumniki in ostala
navlaka dejansko uporabljajo. (Ko razmišljam, se ne morem odločiti,
ali je bil prej C ali ameriška tipkovnica oz. kateri se je zgledoval
po katerem, da tako "pašeta" skupaj :)

Mojca