[LUGOS-SLO] Dvoržakova tipkovnica

Joze Klepec joze.klepec at siol.net
Thu Nov 29 15:53:42 CET 2007


Dne Thursday of November 29 2007 11:21:15 Marko Samastur piše:
> On Nov 29, 2007 10:09 AM, Matej Kovacic <matej.kovacic at owca.info> wrote:
> > Mislim, da gre za podoben problem kot MS Office : OpenOffice oz. na
> > splošno opensource vs. obstoječe rešitve.
> >
> > Pri OpenOffice.org so ravno tako prihranki, ima številne prednosti in
> > "misijonarje", vendar se ljudem brez koristi za njih (ljudje ponavadi
> > vidimo le kratkoročno korist oz. kratkoročno škodo - napor pri prehodu)
> > ne ljubi učiti prehoda.
>
> Eh. Sam imam tehtne razloge, da verjamem, da ne sodim med počasnejše
> mislece. Obenem vem, da pri kakšnih dobrih 70 besedah na minuto tudi ne
> sodim, med zelo hitre "tipkarje". Vseeno pa lahko moji prsti sledijo mojim
> mislim, kar pomeni, da je hitrost izhoda (prsti) pri meni omejena s
> hitrostjo vhoda.
>
> Ker verjetno z leti ne bom začel hitreje misliti, bi torej za izrabo novega
> razporeda potreboval službo, ki bi vsebovala manj mojega mišljenja in več
> tipkanja tujega. Bolj ustrezen razpored mi torej verjetno ničesar ne bo
> prinesel tudi dolgoročno.
>
> Nič ne vidim narobe s tem, da bi se nove generacije učile primernejšega
> razporeda. Glede na to, da se že sedaj skoraj nikomur ni dalo naučiti
> strojepisja, sam ne pričakujem opaznega vpliva na slovensko produktivnost.
> Nič pa ni narobe z osebnim zadovoljstvom.
>
> Lp,
>
> Marko
>
> P.S: @Nejc: nobenega razloga ne vidim, da bi slovenska dvorakova tipkovnica
> bila sama po sebi kaj bolj primerna za tipkanje unix ukazov. Razlogi bi
> morali biti očitni.

Pozdrav!

1. Meritve: Predvsem @Primoz in @Nejc.
Frekvenca besed (znakovno različno dolgih!) poslovnih ljudi preprosto ne 
zanima - zanima jih količina smiselno zapisanih znakov. Kolikor vem, je v 
šestdesetih letih bil rekord nekega zapisnikarja na slovenskem sodišču okoli 
440zn/minuto (13,2 A4/uro) na pisalni stroj - brez napake seveda. 

2. Omejitve: Človek enakih gibalnih zmožnosti bi na računalnik ali elektronski 
pisalni stroj verjetno dosegel okoli 450..470zn/min. Čez 500zn/min pa ne 
verjamem, da je na QWERTZ možno iti. 

3. Učbeniki? Dobra referenca je v tem primeru učbenik tipkanja Rudolfa Rakuše 
Strojepisje (letnika ne vem, je pa izredno star, prava rariteta). Bo pa tudi 
te očitno potrebno napisati na novo. Očitno je poslovni interes tudi v tej 
smeri. :)

4. Contra: Sodni zapisnikarji in tajnice bodo verjetno tudi z Dvoržakom 
udarjali med 350 - 400zn/min (10,5-12 strani A4/uro), ker preprosto tipkajo 
goli tekst in ga uredijo naknadno. Gre preprosto za omejitev gibalnih 
zmožnosti, ki jo lahko pojasnim kar na sebi.
Sam sem med 1986 in 1998 stipkal med 300..330/min, občasno do 370..380. Po 
poškodbi desnega mezinca stipkam med pol in tričetrt manj! Ne tipkam več 
desetprstno, nekako devet in pol, mezinec me občasno močno moti, 

5. Pro: Dvomim pa, da bi kak drug razpored kot Dvoržakov, kaj močneje 
pripomogel pri pospeških tipkanja. Temelji namreč na goli statistiki. 
Pospešitev bi verjetno bolj prinesla odprava vseh neracionalnih gibov med 
privajanjem s skoki na Ctr, Alt, Shift, Tab, Enter, numerični in lurzorski 
blok (prenos teh tipk v sredino za udarjanjem s palcem,  kazalcem in 
sredincem bi bil odličen za moj neobvladljivi mezinec).

lp, Jože


More information about the lugos-slo mailing list