Pismo Mobitelu - politicni manifest :-)

Sat Dec 4 13:38:05 CET 2004

Ziv!

Po mojem mnenju bi si bilo treba pred tem prebrati še tole:
http://www.cl.cam.ac.uk/%7Erja14/tcpa-faq.html
`Trusted Computing' Frequently Asked Questions od Rossa Andersona.

Namreč glede na to dvomim, da bodo omogočili prodajo v čem drugem, kot v 
MSIE. To je sicer njihova čisto legitimna poslovna odločitev (žal).

Vse skupaj je na žalost vprašanje copyrighta in doseganja monopola s 
strani Microsofta (kljub temu, da obstajajo druge tehnologije, za 
zaščito copyrighta, bodo sforsirali Microsoft).

Namreč, včeraj (3. decembra 2004) so v DELU na strani 18 objavili tole:

"Na Mobitelu smo izvedeli, da: »Mobitel pri spletni prodajalni
zabavaj.se sodeluje z britanskim partnerjem OD2, ki upravlja podatkovno
zbirko in IT rešitev,« je pojasnila Urša Manček, pomočnica direktorja na 
Mobitelu. Ker OD2 ne podpira linuxa in mac os, pri Mobitelu že razvijajo 
lastno rešitev za uporabnike operacijskega sistema linux, *ki pa ne bodo
mogli poslušati in kupovati skladb.* "

Torej bodo omogočili brskanje, uporaba storitve pa bo onemogočena ala 
volk sit, koza cela).

In dalje: "Anke Fleischer, direktorica OD2 Nemčija, je zagotovila, da z 
Microsoftom nimajo sklenjenega nobenega sporazuma, ki bi omejeval rabo 
drugih programskih rešitev. »Nikoli se nismo želeli omejiti le na 
Microsoftove uporabnike,« je zatrdila.

To je navaden bullshit, ker je pa med Mobitelovimi sporočili za javnost 
lepo objavljeno sporočilo o strateškem sodelovanju med Mobitelom in 
Microsoftom.

Zdaj, če problem malo posplošimo: jaz sem si šel braz Zakon o avtorskih 
in sorodnih pravicah, ki mi v 50. členu daje pravico do izdelave 3 
varnostnih kopij za osebno uporabo.
Klical sem na urad za intelektualno lastnino in se pozanimal, če mi 
zakon daje pravico, da Mobitel prisilim, da mi omogoči backup kupljene 
skladbe na CD (pri nekaterih skladbah te možnosti namreč ni).

Vse, kar so mi znali pojasniti je bilo, da je v primeru nakupa na 
zabavaj.se stvar "povsem drugačna" kot v primeru nakupa v navadni 
trgovini. Zakaj niso znali povedati, so pa rekli, da mi bodo podali 
pisni odgovor (in sedaj čakam...).

Potem sem vprašal kolega, ki je pravnik in se ukvarja s copyrightom in 
mi je odgovoril tole:

"Ta stvar je v bistvu sivo področje. 50. člena zakona ne moreš brati v
izolaciji, pač pa samo skupaj s 46. členom zakona, ki na splošno
omejuje pravice javnosti, ki jih ima ta po členih 47-57.

46. člen ZASP

"Vsebinske omejitve avtorske pravice so dopustne v primerih, ki so
določeni v tem oddelku, s tem, da je obseg take uporabe avtorskih
del
- omejen glede na namen, ki ga je treba doseči,
- da je v skladu z dobrimi običaji,
- da ne nasprotuje običajni uporabi dela in da
- ni v nerazumni meri v nasprotju z zakonitimi interesi avtorja."

4. točka 79. člena ZASP npr. določa, da avtor ne more prenesti na
drugo osebo materialne avtorske pravice za neznane oblike uporabe
svojega dela, to pa je tudi načelo zakona, da so nove tehnične oblike
izkoriščanja avtorskega dela pridržane avtorju (se pravi tehnologije,
ki v času nastajanja zakona še niso bile znane ali izvedljive.) Zakon
je iz leta 1995 in takrat se vprasanje prodaje glasbe po internetu še
ni pojavilo, zato tega avtorskega upravicenja zakon javnosti ne daje -
tako je (malo mutno, ce mene vprasas, ker ni jasno razvidno iz
zakonskih načel) stališče komantatorja ZASPa Trampuža, Omana,
Zupančiča o pomenu 46.člena.

To se pravi, da so se na Uradu (verjetno) postavili na to stališče,
ker pa je malo mutno, ti ga konkretna oseba ni znala razloziti..."

Se pravi, ko govorimo o prilagajanju copyright zakonodaje novim 
tehnologijam, govorimo o "nevarnostih" P2P omrežij in digitalizacije 
(tako govorijo mednarodni dokumenti WIPO-ta in tudi našega UIL), in 
zakon mora poiskati rešitev, ki bo kriminalizirala in onemogočila 
digitalno kopiranje.

Ni pa problem, ko se pojavi nova tehnologija, ki omeji pravice javnosti 
oz. uporabnikov iz 50. člena. Takrat si zakon pač razlagamo tako, da te 
pravice ni, ni pa tudi potrebe po spremembi in prilagoditvi zakona novim 
razmeram.

Se pravi - ko tehnologija ogrozi pravice lastnikov copyrighta 
(korporacij), je to ful problem in je treba sklicevati mednarodne 
sestanke, ko pa tehnologija omeji pravice uporabnikov, se pa država 
postavi na stran korporacij.

Če potegnem črto in to združim s tistim o Trusted Computingu - 
prihodnost bo torej taka, da se bo prodajalo zgolj digitalne vsebine 
preko interneta, kjer bo tehnologija onemogočala vsakršno kopiranje, 
lastnikom avtorskih pravic pa ne bo treba uporabnikom dati pravice po 
50. členu ZASP. Domače korporacije ala Mobitel pa seveda tukaj lepo 
sledijo svetovnim trendom, hkrati pa se nam še drznejo prodajati imidž 
"družbeno odgovornega podjetja" (da ne govorim o tem, da mi gre totalno 
na jetra njihovo razumevanje in po mojem osebnem mnenju tudi ignoriranje 
Zakona o elektronskih komunikacijah,kar ste lahko brali na Slo-Techu).

Posebej mi gre pa na jetra to, dapoleg tega omogočajo prenos WMP in MSIE 
zastonj. Se pravi so potrošniki postavljeni v situacijo, ko bi radi 
ugodno kupili en komad, tehnonologijo, ki jim to omogoča pa dobijo 
zastonj - ergo, zadeva je ugodna, zakaj pa ne bi tega začel uporabljati. 
Ampak ko tehnologijo enkrat imaš in se na tak način potrošnje navadiš, 
ni več poti ven. Zdaj se sicer še da neki piratsko kopirati, ampak čez 
par let bodo prišli ven novi Windowsi, ki bodo v sodelovanju s Fritz 
čipom onemogočali kopiranje (berite Andersona), potem je pa stvar enega 
klika, da pri zabavaj.se omogočijo nakupe samo uporabnikom Win Longhorn 
(ali pa recimo dajo tem uporabnikom popust). In evo, čez par let bomo 
ujeti v "Matrico".

Seveda bodo pa pri Mobitelu še vedno omogočili brskanje po njihovi 
strani za uporabnike Mozille, ki pa bodo videli samo bonbončke, če jih 
bodo pa hoteli poiskusiti, bodo pa morali brezplačno prenesti TC 
compliant programe.

Torej ne gre za problem tega, da na kakšni spletni strani, npr. 
ne.zajebavaj.se, niso omogočili uporabe FFja, pač pa za to, da se 
vzpostavlja tehnološko-totalitaren sistem, ki na "prijazen" (mehak) 
način omejuje naše pravice in širi moč korporacij (klinčeva država pa 
nas pri tem ne zaščiti).

Mislim, da bi bilo treba pripraviti eno pismo na to temo, podpisati bi 
ga moral pa Lugos in vsa večja imena iz open source communitya, pa še 
kakšen znan pravnik in ekonomist.

lp, Matej
-- 
http://matej.owca.info/
[Ce mi ne morete poslati odgovora na elektronsko sporocilo,
si preberite http://matej.owca.info/email.html]