<!DOCTYPE HTML PUBLIC "-//W3C//DTD HTML 4.0 TRANSITIONAL//EN">
<HTML>
<HEAD>
<META HTTP-EQUIV="Content-Type" CONTENT="text/html; CHARSET=UTF-8">
<META NAME="GENERATOR" CONTENT="GtkHTML/1.1.9">
</HEAD>
<BODY>
<FONT SIZE="3"></FONT><BR>
<BLOCKQUOTE TYPE=CITE>
<PRE><FONT COLOR="#737373" SIZE="3"><I>> če ti pa ne gre za hitrost pa prevedeš z -O2 (oziroma lahko probaš 3 ali
> več, ki ni dokumentiran, lahko pa da so gccjevci mu že kaj pripisali)
Glede -Os in -O2 se splača poizkusit oboje, ker odvisno od programa, včasih
deluje eden hitreje, včasih drugi (-Os uporabi optimizacije, ki kar najbolj
zmanjšajo velikost končnega prevedenega programa; -O, -O2 in -O3 uporabijo
optimizacije, ki naj bi pospešile izvajanje; -O3 dostikrat doseže nasproten
učinek, in vedno zelo podaljša čas prevajanja; vse nad -O3 je za gcc enako
kot -O3). Če ima program kakšne self-teste, jih je dobro zagnati po
prevajanju z optimizacijami, ker se včasih kakšna stvar pokvari.
</I></FONT></PRE>
</BLOCKQUOTE>
<FONT SIZE="3">Opravicujem se. Slabo sem opisal svoj problem. Uporabljam matlab (~octave),<BR>
v katerega vkljucim podprograme napisane v C-ju, tako da mislim, da zaenkrat<BR>
ne morem dopovedati matlabu, katere opcije za optimizacijo naj posreduje gcc-ju. <BR>
Bom pa si vajina nasveta zapomnil, ko bom vse skupaj sprogramiral direktno v <BR>
C-ju. (predvidoma po zagovoru)<BR>
<BR>
Hvala, igor<BR>
<BR>
P.S. Testni program, ki je 5 x hitrejsi na Linuxu, pa je napisan v cistem C-ju.<BR>
<BR>
</FONT><BR>
</BODY>
</HTML>