[LUGOS] Wi-Fi

Ivan Zilic ivan.zilic at flyfish-electronics.com
Sat Feb 26 01:23:20 CET 2011


Zivjo,

Lej, na takem nivoju se meni ne da komunicirati...

Imas pa tudi par lapsusov v sporocilu, tole so popravki:
* odboj radijskih valov od ionosfere <> usmerjeno sevanje,
* tu obstajajo oddajno-sprejemno antene,
* antene niso ozemljene,
* ne vem, kaj si hotel povedati s tem, da v Faradeyevi kletki vsaka antena 
poveca moc ?
* antena nima moci, ampak ojacanje,
* pri sirjenju radijskih valovih po zraku se ne dogaja resonanca
* nisem se slisal, da bi pri efektih ob sirjenju teh valov kdo uporabljal 
pojem "lom"
* ce je bazna postaja bolj oddaljena, bo VSAK GSM (ne glede na 
kvaliteto) oddajal z vecjo mocjo kot bi, ce bi bila bazna postaja blizje.
(Da me ne bo kdo lovil tule, je potrebno povedati, da se to "hranjenje 
energije" ne zacne dogajati ze na zacetku klica, zato pri kratkih klicih 
(in SMSjih, ipd.) ni razlike)
* protokoli prenosa podatkov nimajo veze v tej zgodbi (verjetno si imel tu 
v mislih modulacijo, ki pa se dogaja na nizjem nivoju)

Malo zavijava iz namena te liste...


 					Pozdrav,  I+



On Sat, 26 Feb 2011, "Jože Klepec" wrote:

> S, Ivan Zilic piše:
>> Zivjo,
>> 
>> Glede varne oddaljenosti - ne vem(o), kdaj/ce je to skodljivo.
>> 
> Nihče ne dvomi, da je varno plavati v hladilni vodi NEK. Tam je prostih 
> delcev dosti več, kot jih lahko izstreli ena uboga antena.
>> V Skandinaviji so delali vecletno sirso raziskavo glede povecanja 
>> mozganskih tumorjev v (po spominu) obdobju zadnjih 20 let. Opazili pa so 
>> nenavadno povecanje (= "stopnico" v rahlo narascajocem grafu) par let pred 
>> zacetkom uporabe mobitelov. Ne znajo si razloziti, kaj bi bil razlog za 
>> to... ugibajo, da mogoce kaksen nov aditiv v prehrambeni industriji, mogoce 
>> kaksen kemikalija pri zatiranju skodljivcev, ali nekaj tretjega).
>> 
> Tukaj bi pristavil, da me zanima naročnik raziskave. Ericsson, Nokia ali kdo 
> tretji? To ni nikoli brez naročnika.
>> Torej, zakljucek je bil, da niso zasledili nic nenavadnega, kar bi lahko 
>> bilo posledica sevanj mnozicne uporabe GSMov in brezzicnih omrezij.
> Haha, nazadnje bo vzrok argentinska govedina in clenbuterol.
>
> Zanimivo, okoli leta 1986 je bila pri nas objavljena prvič (mislim da ) v 
> Delovi prilogi Znanost (oz. takrat še Znanje za razvoj) ena raziskava o 
> pogostosti onkoloških obolenj, migren in nevroloških motenj v povezavi z 
> nadzemnimi daljnovodi. Kasneje se je v časopisju pojavila še večkrat, pikne 
> ven skoraj vedno pred volitvami, ko postane tema politično zanimiva, da ne 
> rečem vroča in jo vedno poberejo vsaj štiri stranke. Potem pa postane OT 
> takoj po volitvah. Ciklično.
>> (Rezultate sem bral pred meseci, tako da ne morem napisati konkretnejsih 
>> podatkov, zapomnil sem si kljucne stvari. Ce koga zanima, lahko poizkusim 
>> najti ta clanek.)
> Bi bilo dobro, res. Že zavoljo naročnikov in rezultatov.
>> 
>> 
>> Moc sevanja pada s kvadratom razdalje.
>> 
> Zakon sevanja črnega telesa, da ne rečem načeloma stari Stefan+Boltzmann. 
> Deloma potem še usmerjeno sevanje (radijski valovi se odbijajo v določeni 
> višini nazaj proti Zemlji, wifi verjetno ne [~2,4Ghz]).
> GSM deluje na 0.9Ghz, 1.8Ghz, 1.9Ghz, kolikor vem. Ponekod imajo tudi druge 
> frakvence, ampak te so običajne. Iz tega si lahko izračunate valovne dolžine, 
> formule se da najti v vseh srednješolskih učbenikih fizike.
>
> Pri nas so naredili eno zanimivo raziskavo v to smer. Objavljena je bila maja 
> leta 2005 v zborniku z naslovom:
> Elektromagnetna sevanja - Okolje in zdravje
>
> urednik je doc. dr. Peter Gajšek, založil jo je Projekt EMS
>
> Zraven so bili strokovnjaki z OI, FE in takratnega Ministrstva za zdravje.
>
> Da sem jo našel, je čisti slučaj. Zavil sem namreč v antikvariat in jo dobil 
> brezhibno ohranjeno.
> ISBN je 961-238-424-X
>> 
>> Ko smo ze pri tem... v Veliki Britaniji so naredili eno veeeliko neumnost. 
>> Zbrala se je skupina ljudi, ki jim ni (bilo?) tocno jasno, kako deluje GSM 
>> omrezje. Se jim je pa zdela "zdrava" ideja, da bi umaknili GSM bazne 
>> postaje iz blizine sol in bolnic (in so to nato tudi dosegli). Niso pa 
>> vedeli tega, da bazna postaja "sporoca" telefonu, kako mocan je njegov 
>> signal oz. ali naj telefon oddajno moc zmanjsa oz. poveca. Skratka, 
>> poenostavljeno - dlje ko si od bazne postaje, vecja je oddajna moc tvojega 
>> GSMa.
> Kar praviš za GSM, drži. Sprejemna antena je v načelu vse, kar je povezano z 
> zemljo (=ozemljeno) +kovinsko (vpija, sploh železo, jeklo), npr. drogovi 
> javne razsvetljave, kovinske ograje, okna, stopnišča, cevovodi, armature 
> stavb.
> Še huje je, če ima sprejemna antena vidno oviro (npr. gore, stavbe, drevesa; 
> v primeru wifi omare, mize, stene - odboj, lom, uklon) do oddajne antene 
> oziroma vmes kar celo Faradayevo kletko (karkoli kovinsko škatlastega, ki 
> deluje kot sprejemna antena). V kletki vsaka antena absolutno poveča moč, je 
> pa treba upoštevati tudi pozicije. Enkrat bo antena imela dosti večjo moč, 
> enkrat dosti manjšo (zaradi resonance in uklonov, loma in odboja, ki se bodo 
> sešteli v "plus"). Tako da je moč iz specifikacij tvoje wifi kartice dosti 
> bolj verjetno povpreček večih meritev in ne kar neka fiksna vrednost. Če boš 
> dobil nekega tehnika z RTV ali radioamaterja (kot pravi Iztok), ti bo 
> verjetno lahko celo izmeril moč, ki ne bo nujno ista.
>
>> Ce sestavimo dejstva padanja sevanja s kvadratom razdalje, da imas telefon 
>> prislonjen h glavi, so antene bazne postaje dlje stran (in oddajne moci 
>> bazne postaje so ranga ~10x moci tvojega GSMa), potem je vsakemu jasno, da 
>> je bil umik baznih postaj od teh objektov nekaj zelo nelogicnega, saj sedaj 
>> telefoni med pogovori v blizini teh ustanov mocneje sevajo kot so prej...
>> 
>> 
> Ne nujno, odvisno od kvalitete telefona. Z leti se kvalitete protokolov 
> prenosa podatkov (kodiranja zvoka, slike, videa --> MMS) izboljšajo in je to 
> v bistvu na dolgi rok zelo pameten ukrep. V bližini bolnic so tako dosegli 
> verjetno veliko manj motenj pri slikanju s CT in MR, pa tudi drugimi 
> diagnostičnimi metodami. Tako da je bil takrat ukrep verjetno upravičen, 
> sploh če se spomnim, koliko Britanci vlagajo v javno zdravstvo in šolstvo. 
> Nekako takole:
>
> Health=some_small_money;
> School=some_small_money;
> OtherExpense=pretty_high;
> start_mandate=some_year;
> end_mandate=some_year+4;
> For Y= start_mandate to end_mandate do begin
>  if wonelections then begin
>    inc(School,Health);
>    dec(OtherExpense);
>  end;
>  if electionspassed then begin
>    cut(School,Health);
>    raise(OtherExpense);
>  end;
>  inc(Y);
> end;
>
> Ampak se bojim da ta shema velja povsod, tudi pri nas. :)
>
>> 
>> Mogoce je tu kaksen radioamater in me bo lahko popravil, a ce se ne motim, 
>> je veljalo, da naj bi bil od antene oddajnika moci 20W oddaljen vsaj 5m (za 
>> frekvence, o katerih se tu pogovarjamo.)
>> 
>>
>>                     Pozdrav,  I+
>> 
>> 
>> 
>> 
>> On Thu, 24 Feb 2011, Matej Kovacic wrote:
>> 
>>> Pozdrav,
>>> 
>>>> WiFi oddaja z maksimalno močjo 42mW (0,042W), GSM pa z 1 oz. 2W, pri
>>>> čemer si brezžične kartice ponavadi ne tiščiš k glavi.
>>> 
>>> upam, da ne bomo preveč off-topic, če vprašam kakšno na to temo.
>>> 
>>> Zanima me kolikšna naj bi bila priporočena oz. varna oddaljenost WiFi
>>> antene od osebe (glave), če ima nekdo Wi-Fi točko postavljeno na
>>> delovnem mestu?
>>> 
>>> In za koliko pade moč v enem metru razdalje.
>>> 
>>> Hvala.
>>> 
>>> lp, M.
>>> _______________________________________________
>>> lugos-list mailing list
>>> lugos-list at lugos.si
>>> http://liste2.lugos.si/cgi-bin/mailman/listinfo/lugos-list
>
>


More information about the lugos-list mailing list