[LUGOS] Pismo E-upravi

[Matej Kovacic]

Pozdrav,

en komentar na to temo.

Mislim, da kakšna posebna zakonodaja na to temo ni potrebna, saj sem
mnenja, da bi se dalo stvari rešiti že v okviru obstoječe zakonodaje.
Poleg tega mora biti zakonodaja nevtralna - ne moreš z zakonom
prepovedati Windowsov oz. predpisati obvezne uporabe Linuxa (čeprav bi
bilo meni to všeč, hehe).

Gre pa za vprašanje izvajanja obstoječe zakonodaje. To pa ni več stvar
politike, pač pa državne uprave. Državnih sekretarjev in ključnih
uradnikov na ministrstvih.

Recimo primer. Pred časom je MŠŠ sofinanciralo nakup računalnikov, pod
pogojem, da je bil gor dual boot s Pingotom.

Kaj so naredili po fakultetah in šolah? Dvoje: ali so Pingo takoj vrgli
dol, ali pa računalnikov sploh nikoli niso zagnali v Linuxu.

Kje je problem? Da so "neupravičeno" pobrali "subvencijo". Neupravičeno
sem dal v narekovaj, ker so se te šole striktno držale črke pogodbe, ki
je zahtevala, da nabavijo računalnike s prednaloženim Linuxom. To (in
samo to) so tudi izpolnili.

Nikjer pa ni bilo določbe o tem, da je treba ta Linux tudi uporabljati
oz. da sofinancer po določenem času preveri ali je Linux še gor (in je
recimo uporabljan / vzdrževan), in če ni, zahteva da se "subvencija" vrne.

Kdo je kriv, da je prišlo do take napake v pogodbi? Težko reči. Ljudje
na ministrstvih so preobremenjeni in slabo plačani. Poleg tega si
verjetno nihče ni mislil, da se bo zgodilo takšno izigravanje. Prepričan
sem, da so iskreno želeli nekaj storiti za razširitev Linuxa in storili
so tisto najboljše, kar jim je prišlo na misel.

Skratka - ukrep, ki je v praksi dobro zastavljen, se je v realnosti sfižil.

Kje je še problem? Verjetno nihče na ministrstvu ne ve, da je prišlo do
takega izigravanja. Nihče tudi ne ve, da bi bilo v prihodnosti pogodbe
treba spremeniti.

Ne pozabimo, da so to ljudje, ki se vsakodnevno ukvarjajo s povsem
drugimi zadevami - javnimi naročili, raznimi pritožbami, kadrovskimi in
ostalimi zadevami - in res nimajo ustreznega znanja kako uvesti odprto
kodo v javno upravo.

Zato bi bilo tukaj verjetno smiselno nekoliko bolj aktivno - in
usmerjeno - lobirati ter tem ljudem nuditi ustrezno podporo tako pri
odločanju, kot tudi pri pripravi kvalitetnih projektov.

Z drugimi besedami - poizvedeti ali so na voljo kakšna finančna sredstva
za izpeljavo odprtokodnih projektov, se organizirati in pripraviti
projekt ter kandidirati za ta sredstva.

Tukaj pa spet pridemo do žalostnih problemov slovenske IT scene. Na eni
strani so organizacije, ki želijo samo pobrati denar, na drugi strani pa
so organizacije, ki bi res rade kaj naredile, a so se nesposobne
organizirati in pripraviti (ter izvesti) kvaliteten projekt (ne
pozabimo, da evropska sredstva zahtevajo tudi izvedbo finančne revizije
in spoštovanje zelo natančnih pravil EU o porabi denarja). Tako na
ministrstvih ne vedo kam bi z EU denarjem, mi pa se jezimo, da se nič ne
zgodi.

Zato sem mnenja, da problem ne-uvajanja odprte kode ni samo problem
države, pač pa delno tudi nas, ki državi ne znamo ponuditi
konstruktivnih in kvalitetnih rešitev.

lp, M.