[LUGOS] DPU: Intelektualna lastnina v informacijski družbi

[Andraz Tori]

Tole bi utegnilo koga zanimat

----------------------------------------------------------------
Delavsko-punkerska univerza vabi na enajsto, tokrat dvojno, PREDAVANJE
iz tematskega ciklusa POSTFORDIZEM, ki bo v ČETRTEK, 17. februarja 2005,
ob 18. uri v Klubu Gromka na Metelkovi.


Andraž Tori in mag. Maja Bogataj Jančič: 
INTELEKTUALNA LASTNINA V INFORMACIJSKI DRUŽBI


Andraž Tori
INTELEKTUALNA LASTNINA IN COPYLEFT V INFORMACIJSKI DRUŽBI
Si lahko intelektualno lastnino resnično lasti le en človek, eno
podjetje? Je primerjava z materialno lastnino samoumevna? Od kod izhaja
institut prisvajanja idej? Na predavanju bo s pomočjo prosojnic
razčenjena intelektualna 'lastnina' ter oblike njenega ščitenja.
Prikazan bo zgodovinski in praktičen pogled na razmerje med družbo in
ustvarjalcem/izumiteljem. Razložen bo pojem copyleft in predstavljeni
verjetni razlogi za njegov razmah. Trenutna problematika intelektualne
'lastnine' bo zarisana v kontekstu izzivov informacijske družbe, ki so
aktualni tudi v Sloveniji, predvsem problematike programskih patentov,
digitalnega ščitenja vsebin in kulture poustvarjanja. Pogledali si bomo
gibanje, ki vložke svojega ustvarjalnega dela ne pretvarja v denarno
valuto, temveč v kolektivno plemenitenje intelektualne 'lastnine'.
Copyleft in prosto programje kot njegovo najbolj učinkovito udejanjenje
ponujata nove načine produkcije intelektualnih dobrin. Koncept odprtosti
in skupnosti postavljen po robu zaprtosti in brezpogojni
komercializaciji. Pingvin proti Goliatu. Je prosto programje le način za
boljši izkoristek kapitala ali pa sta njegova svoboda in etika nova
paradigma digitalne kulture? Kako programerji iz teorije osvobojenih
bitov in bajtov ustvarijo drugačno podobo sveta? In zakaj to sploh
počno?

Andraž Tori je programer, aktivist, študent računalništva in informatike
na Univerzi v Ljubljani, del kolektiva Kiberpipa ter verjetno še kaj. Za
nas bo zanimivo predvsem to, da se ukvarja s koncepti prostega
programja, medijskega aktivizma, haktivizma, skratka z izpostavljanjem
problemov in izzivov informacijske družbe. Je urednik oddaje Resnična
resničnost na TV Slovenija, ter avtor večih kosov prostega programja.
Trenutno pomaga razvijati visoko zmogljivo orodje za nelinearno
videomontažo Cinelerra. 


Mag. Maja Bogataj Jančič
KRIZA SISTEMA INTELEKTUALNE LASTNINE V INFORMACIJSKI DOBI
Države sprejemajo zakone s področje intelektualne lastnine zaradi
prepričanja, da z zagotavljanjem privilegiranih in izključnih pravic, ki
sicer operirajo v pogojih tržne ekonomije, dolgoročno zagotavljajo
boljši kulturni in tehnološki napredek. Konec dvajsetega stoletja
beležimo po eni strani velik dvig pomembnosti intelektualne lastnine v
stimuliranju post-industrijskega ekonomskega razvoja, po drugi pa njeno
največjo krizo. Tako je bila po eni strani intelektualna lastnina
uvrščena celo na Urugvajski krog mednarodnih trgovinskih pogajanj,
katerega končni rezultat je TRIPS sporazum, po drugi strani pa so
spremembe v sistemu intelektualne lastnine, ki so zlasti posledica
njenih odzivov na digitalne tehnologije, pripeljali sistem do skoraj
nevzdržno pretiranega protekcionizma. Čeprav slednje velja zlasti za
avtorsko pravo, ki bo osrednja tem moje intervencije, se odraža tudi na
ostalih področjih. Klasična patentni in avtorsko-pravni sistem,
mednarodno začrtana v velikih konvencijah osemnajstega stoletja, Bernski
in Pariški, sta bila nekoč otoka zaščite v morju konkurence, današnji
sistem intelektualne lastnine, ki je ostro in zaprto mejo med tema dvema
konceptoma zabrisal, pa prav nasprotno tvori morje varstva in zaščite, v
katerem ustvarjalci in izumitelji naletijo zgolj na osamljene otočke
proste konkurence. V svoji kratki predstavitvi bom orisala tradicionalni
konceptualni okvir intelektualne lastnine in problematiko, ki jo
povzroča formacija t.i. hibridnih pravnih režimov, kamor spada tudi
varstvo podatkovnih baz, računalniških programov, in nenazadnje tudi
dizajna, če naštejem le nekatere. Še posebej bom obravnavala avtorsko
pravo, oziroma situacijo, ki je na tem področju nastala z zadnjimi
zakonskimi spremembami v avtorskem pravu, ki v kombinaciji z možnostjo
nadzorom nad uporabo avtorskih del, ki jih ponujajo nova arhitektura
interneta in pogodbe, v temeljih spreminja tradicionalno ravnotežje med
izključnimi pravicami ustvarjalnih genijev na eni strani in pravicami
družbe kot celoto na drugi. Za konec se bom dotaknila ideje Creative
Commons, svetovne ideje in projekta, katerega vodja sem za Slovenijo.

Mag. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., je diplomirala na Pravni
fakulteti v Ljubljani 1996 in še istega leta postala mlada raziskovalka
na Katedri za pravno-ekonomske znanosti. Leta 1999 je končala magistrski
študij Ekonomska analiza in ekonomska politika na Pravni fakulteti. Leta
2000 je magistrirala na Harvard Law School v Združenih državah Amerike.
2001 je prejela nagrado Mlada pravnica leta, ki jo podeljuje Društvo
pravnikov Slovenije. Januarja 2005 je končala magistrski študij
intelektualne lastnine na Univerzi v Torinu, ki ga organizirata Pravna
fakulteta Univerze v Torinu in WIPO Akademija. Je doktorska kandidatka
na Ljubljanski univerzi, kjer končuje disertacijo z delovnim naslovom:
Avtorsko pravo v digitalni dobi - Problematika varovanja avtorskih del s
tehnološkimi ukrepi. Je avtorica številnih prispevkov s področja
intelektualne lastnine. Maja Bogataj Jančič je ustanoviteljica Inštituta
za intelektualno lastnino. Od decembra 2004 je vodja projekta Creative
Commons Slovenija.