[LUGOS] Nadomestila/davki na prazne CDje

[andraz.tori1 at guest.arnes.si]

> > Ale¹, drugi problem je, ker mislim da je sama logika free softwara in
> 
> CCja v etiènem nasprotju s pobiranjem kakr¹nikoli nadomestil sploh.
> 
> GPL ne pravi, da mora biti program, ki ga distribuiras, brezplacen. Zanj
> lahko zahtevas kakrsnokoli placilo, recimo 1 MUSD, ce bi tako hotel. A
> vsakdo, ki dobi tvojo kopijo pod licenco GPL, jo sme naprej
razsirjati pod
> 
> GPL. To je razlog, da je cena programa pravzaprav 0 USD ali SIT. 
> 
> GPL zahteva le, da je ob programu na voljo tudi koda (avtor je
upravicen do
> 
> nadomestila morebitnih stroskov, ki jih ima z njeno distribucijo --
recimo
> 
> placilo medija ali distribucijskega kanala). 

Ale¹... saj nisem tak GPLjevski analfabet, da bi mi moral to razlagat.
  No najprej vzemiva, da bi se za programje tudi plaèevalo
nadomestila. Moj potek razmi¹ljanja v primeru, da GPL avtor pobira
denar iz vreèe namenjene za nadomestila gre takole:
1. GPL avtor (za simplifikacijo vzemimo, da je en sam) distribuira
svoj program uporabniku A. Ker GPL omogoèa, da zadevo tudi zaraèuna
tudi jo, avtor bi lahko na tej toèki ¹e bil upravièen do nadomestila
iz tiste vreèe in ne bi bilo niè narobe.
2. GPL uporabniku A omogoèa, da distribuira program vsem uporabnikom
naprej spet pod licenco GPL, user A lahko tudi zaraèuna za
distribucijo, dokler se le dr¾i GPLja (doda source, itd itd)...
3. Uporabnik A distribuira program uporabniku B in uporabnik B ta
program da na disk, CD ali katerikoli drug permaneten medij (za vse
razen ram se plaèuje nadomestilo - torej je oèitno da se nadomestilu v
primeru _kakr¹nekoli_ distribucije ni mogoèe izogniti).
4. Vendar !!! uporabnik B na tej toèki je tudi plaènik nadomestila, ki
gre (glede na zakon) vedno in samo avtorju (in ne uporabniku A). V
primeru, da se avtor prijavi, da bo pobiral denar iz skupne vreèe
nadomestil, to pomeni, da  se v resnici sploh ni mogoèe izogniti
plaèevanju izvornemu avtorju. Kar pomeni, da GPL naenkrat dobi
'additional strings attached' v relaciji z izvornim avtorjem, kar je
seveda v nasprotju z GPL.

No, torej, èe se avtor ne vklopi v sistem tak¹nega zbiranja
nadomestil, potem bi se zlahka pokazalo da povezave med nadomestilom
in obveznostjo plaèevanju avtorju ni in se torej GPL lahko uporablja v
nemodificirani obliki... 


btw: mislim pa da ne bi bilo sporno, da v kolikor se nadomestilom na
vseh podroèjih (mislim pa predvsem glasbo in video) ne bi bilo mogoèe
odreèi, da bi se denar od avtorjev, ki to vseeno ¾elijo storiti,
zbiral v loèenih skladih od tistih avtorjev, ki ¾elijo na koncu
èetrtletja imeti nadomestilo na svojem osebnem raèunu. Kot sem uspel
izvedeti, je mogoèe ustvariti loèene kolektivne organizacije, tudi za
isto bran¾o ustvarjanja (od zadnje revizije zakona naprej).

Iz tako zbranega denarja bi se lahko recimo podeljevalo razne
¹tipendije ustvarjalcem, nagrade itd.

Torej, tisto kar bi se moralo nekako zahtevat, da se dose¾e je, da
nadomestila, ki so ustvarjena zaradi avtorjev, ki svoje izdelke (pa
naj bo to glasba, video ali program) distribuirajo 'prosto', ne teèejo
v vreèe tistih, ki od tega slu¾ijo, temveè nekam drugam. Kam? ne vem,
verjetno bi bilo treba za to spremenit zakon.

 
> Kar se tice 37 clena (Avtor ima pravico do primernega nadomestila za
tonsko
> 
> ali vizualno snemanje in za fotokopiranje svojega dela,...), se ga mora
> brati v smislu tega, kar 'fotokopiranje' z danasnjo tehnologijo
pomeni: to
> 
> je presnemavanje v kakrsnikoli obliki. Saj tako ga berejo tudi
glasbeniki. 


Ne, glasbeniki berejo besedo 'tonsko'. Glede na to, da je bil zakon
resno spremenjen 95ga in znova letos aprila in, da zakon zelo jasno
opredeljuje tudi raèunalni¹ke programe, ta teza takoj pade. 
Tu ti ne pomaga 'simiselna interpretacija' zakona, ki se lahko vèasih
uporabi za tak¹no raztegovanje. Namreè jasno je, da se je
zakonodajalec v trenutku sprejemanja zelo natanèno zavedal razlik med
razliènimi vrstami avtorskih del - èe bi zakonodajalec hotel vkljuèiti
tudi programe, potem bi tudi jih, saj jih na veèih drugih mestih v
zakonu eksplicitno in zelo natanèno vkljuèuje in izkljuèuje.

> Kar se tice skepse, da programerji nismo upraviceni do nadomestila,
ce se b
> o
> uveljavilo doplacilo za medije, bi ne vrgel puske kar tako v koruzo.
Nastel
> 
> si veliko ovir, a nobena ni taka, da bi ne bila izvedljiva. Ideja je
jasna:
> 
> situacijo moramo narediti tako absurdno, da nadomestila ne mogoce
> uveljaviti.

hmm ... zoprno je to da se ta 'davek' (seveda me bodo pravniki
popravili, da gre v resnici za nadomestilo (angle¹ko: levy)) za recimo
fotokopiranje in videokasete ¾e dolgo pobira... uvozniki in
distributerji praznih medijev so spro¾ili celo ustavno presojo,
neuspe¹no (ne poznam vsebine, ampak mislim da jim je vektor napada - s
pomoèjo ustvarjalcev z drugaènim mindsetom u¹el in bi ga bilo morda
mo¾no ¹e enkrat v prihodnosti preizkusiti) in da bo te¾ko toèno v tej
reinkrnaciji spodbiti zadevo. 

Bojim se da dokler se ne spremeni zakon ne bo ¹lo... Irska, Velika
britanija in norve¹ka zaenkrat teh nadomestil ¹e ne poznajo. Zagotovo
bo argument kolektivnih organizacij, da je to paè praksa v razvitem
svetu in EU - vendar dejstvo je, da je EU dvignila roke od tega, da bi
uveljavila enako ureditev kolektivnih organizacij po vseh dr¾avah.
Torej, to bo treba sesuti... 

je pa res da se na¹a ureditev avtorskih pravic izdatno zgleduje po
nem¹ki... in nemèija ta davek ¾e ima. vanj je ¹la celo kanada.

Drugaèe pa... tole nima veze z GPL in podobnim - veliko  se ukvarjam z
drugimi aspekti tega zakona, ampak takole bolj ko gledam, bolj se mi
zdi, da so programerji v primerjvi z vsemi drugimi ustvarjalci
'intelektualne lastnine' v najbolj gnilem polo¾aju. Ne priznavajo
jim/nam niti 'malih' avtorskih pravic, ali pa jaz èesa ne ¹tekam èisto
dobro. ... Obstaja  v sloveniji kak programerski sindikat, kolektivna
organizacija, karkoli? ... v kolikor ne, zdaj je èas...

bye
andra¾