stejmo do 1000

[Andraz Tori]

Torej, glede na to, da ni ravno pregleda kdo vse je poslal elektronsko pošto na
te naslove, bi prosil, če se lahko vsak s kratkim mailom POFOČKA na tem seznamu.

Še enkrat ponavljam Juretovo opombo, da spremenite podpis na dnu in prvi
odstavek.

Naslovniki:
m.lukacic at gov.si, franc.but at gov.si, vanja.glavan at gov.si 

======================================================
Pozdravljeni!

Pravkar sem bil obveščen, da bodo ministri za kmetijstvo EU oz. njihovi
namestniki jutri v svetu EU glasovali o direktivi o patentiranju računalniško
izvedenih izumov. Ker direktiva neposredno vpliva na področje, na katerem
delujem samostojno kot fizična oseba in tudi zastopam majhno podjetje, se
čutim dolžnega razložiti svoje stališče (ki je tudi stališče večine
programerjev v Evropi in po svetu).

Na kratko o težavah z direktivo COM 2002/0047 (COD), za katero se nekdo trudi,
da bi bila sprejeta na svetu EU:

- Klemen Tičar z bivšega ministrstva za informacijsko družbo je na predavanju
na GZS predstavil, kako bi direktiva bila vpeljana v slovensko zakonodajo,
pri čemer je bilo jasno in nedvoumno definirano, da to pomeni zakonsko
podlago za patentiranje funkcije računalniških programov, obdelave podatkov
in poslovnih postopkov.

- Malo gospodarstvo si patentiranja svojih tehnoloških inovacij ne more
privoščiti, saj je vloga za patente ogromen strošek (ki zlahka presega 30.000
evrov). Patentna zaščita je za tiste, ki jo dejansko potrebujejo, očitno
predraga in neučinkovita.

- V praksi se v Združenih Državah velika podjetja držijo v šahu vsak s svojo
zbirko patentov za računalniško izvedene izume. V taki klimi seveda majhna
podjetja težko prerastejo svojo majhnost, ne da bi bila s pravnimi sredstvi
napadana s strani velikih igralcev na trgu, zato jih dejansko tam najdemo
zelo malo. Patentna zaščita se izkaže le za dodatno orožje v pravnem arzenalu
velikih podjetij, mala podjetja pa si taka pravna sredstva stežka privoščijo.

- V EU smo imeli v preteklosti zakonodajo, ki ni omogočala patentiranja
računalniško izvedenih izumov in poslovnih procesov, a smo kljub temu imeli
tako velika kot tudi mala tehnološka podjetja, ki so bila uspešna na domačem
in svetovnem tržišču, zato ne vidimo razloga za spremembo, ki je po našem
mnenju za večino gospodarstva sprememba na slabše. Računalništvo se je očitno
zelo hitro razvijalo tudi pred možnostjo patentiranja računalniško izvedenih
izumov, tako v ZDA kot v Evropi.

- Prosta programska oprema in odprtokodna programska oprema (gotovo ste že
slišali za Linux, strani ministrstva za kmetijstvo so zgrajena nad orodjem
PHP, ki je tudi prosta programska oprema) omogočata majhnim gospodarstvom,
da so na področju IT konkurenčna. Prosta programska oprema spodbuja
konkurenčnost in inovativnost in je dobra tudi za končnega uporabnika.
Patenti bi omogočili podjetjem, ki si jih lahko privoščijo, da prepovejo
uporabo proste programske opreme, ker si razvijalci proste programske opreme
ne morejo privoščiti pravne zaščite pri dokazovanju neustreznosti podeljenih
patentov.

- ZIT (Združenje za Informatiko in Telekomunikacije) pri GZS se je opredelilo
za patentno zaščito računalniško izvedenih izumov, a z zadržki do trenutnega
besedila direktive, ki mora biti nujno spremenjeno, če naj se direktivo sploh
sprejme. Po mnenju večine posameznikov in podjetij v EU, ki dejansko
ustvarjajo programsko opremo, velika multinacionalna podjetja ne potrebujejo
dodatne pravne zaščite in mehanizmov, s katerimi lahko onemogočajo malim
podjetjem normalno delovanje na trgu, še posebej pa ne mehanizmov, ki si jih
majhna in srednja podjetja sploh ne morejo privoščiti.

- Dejstvo, da bodo o direktivi o možnosti patentiranja računalniško izvedenih
izumov glasovali ministri za kmetijstvo, kaže na to, da je s predlagano
direktivno nekaj narobe, saj so o njej glasovali ministri za gospodarstvo na
svetu EU. O njej je glasoval tudi parlament EU, kjer je bila direktiva v
sedanji obliki že zavrnjena kot neustrezna.


V Evropi ne bi radi imeli zakonodaje, kakršno so pred leti sprejeli v ZDA,
katere negativne učinke zdaj čuti malo in srednje gospodarstvo v tisti
regiji. Menimo, da je trenutna direktiva o možnosti patentiranja računalniško
izvedenih izumov neprimerna. Iz prakse lahko vidimo, da imajo od nje korist
večja podjetja, saj tako dobijo vzvod, s katerim lahko pritiskajo na mala
podjetja, malo gospodarstvo pa ne pridobi nič. Hkrati Evropa prispeva
precejšen del k razvoju proste programske opreme, kar bi tudi radi ohranili,
saj ravno ta tehnološka znanja predstavljajo bistveno konkurenčno prednost
ljudi in podjetij v tekmi z ostalimi gospodarstvi sveta, koristijo pa tudi
uporabnikom informacijske tehnologije. Menimo tudi, da mora slovenska vlada
zaščititi interese slovenskih podjetij, ki dejansko proizvajajo programsko
opremo in zato glasovati proti sprejetju direktive v EU.

Zaradi vsega naštetega Vas prosimo, da zahtevate odstranitev glasovanja o
direktivi COM 2002/0047 (COD) z dnevnega reda, če pa pride do glasovanja, da
glasujete proti sprejetju direktive COM 2002/0047 (COD) v njeni trenutni
obliki.

Več informacij (v angleškem jeziku) lahko dobite na naslovu http://ffii.org/

Jure Koren, programer, razvijalec proste in lastniške programske opreme