[LUGOS] Pripombe na politiko odprte kode

Wed Aug 27 00:12:57 CEST 2003

Na 1061824333, 2003-08-25 ob 17:12, je Ales Kosir napisal(a):
> Javno vabilo k oddaji pripomb na predlog dokumenta o politiki Vlade RS pri
> uvajanju in uporabi programske opreme, temelječe na odprti kodi
> (Objavljeno: 22.08.2003):
> 
> http://www2.gov.si/mid/mid.nsf/0/995856C586A431CAC1256D89004EC1F4?OpenDocument&BaseTarget=main

Jap, sem prebral...

čeprav se zdi veliko pomembnejši tisti dokument ki je šele v pripravi,
torej kako se bo stvar sploh konkretizirala, morda vseeno kakšna kritika
na stvar. Malce čudno je da je tisti dokument v pripravi vzporedno s
tem, ki še ni dokončno sprejet, je pa ta skoraj njegov temelj.

Seveda je vse nadaljnje besedičenje mišljeno v primeru, če lugos
slučajno sestavlja kakšen uraden komentar na to temo, če pa ne bom oddal
sam.

Zelo bom vesel, če se me popravi na nekaterih področjih kjer bolj kot
komentiram špekuliram, saj nimam podatkov kako je dejansko urejena naša
država in kakšni so drugi manjkajoči podatki. Žalostno, ampak sistem je
pač prevelik.

0. 
Dokument je malce shizofren.
Naslov ima "Politika Vlade RS pri uvajanju in uporabi programske opreme
temelječe na odprti kodi", ukvarja pa se predvsem z državno upravo.

Lahko bi šlo tudi za uvajanje odprte kode v šolstvo (tega se bežno
dotakne), v gospodarstvo ali pa kar v javno sfero. 

1. 
Zdi se, da je dokument mišljen predvsem kot smernica pri informacijskih
rešitvah za državno upravo in ne vem ali informacijski sistem uporabljen
pri izvedbi volitev spada v to področje, ampak vseeno.
Če je kakšen informacijski sistem, ki mora biti praktično brezpogojno
izveden v obliki odprte kode (ne nujno free softwarea), potem je to
informacijski sistem namenjen podpori izvedbe volitev.
Ker so volitve (vsaj deklarativno) ključnega pomena za verjetje v
iluzijo demokratične države (in ustvarjanje le te), je praktično nujno,
da je ta sistem pod drobnogledom javnosti, oziroma, da obstaja
neposredna in neovirana možnost preverjanja njegove kvalitete.
To je celo tako pomemben sistem, da bi si zaslužil lastno točko v tem
programu. Celo več, verjetno sploh ne bi smel spadati v dokument, temveč
bi moralo biti to deklarirano kje drugje. Morda celo je, ne vem.

2. 
Ker je stvar v formatu PDF, je vsaj v prostemu sistemu, ki ga sam
uporabljam, skoraj nemogoče iskati besedilo po dokumentu, zato morda
dokumentu delam krivico, ampak zdi se mi, da je skoraj nedopustno, da
popolnoma zanemari razliko med odprtokodnim programjem in prostim
programjem. 
V interesu državne uprave vsaj v nekaterih primerih ni le odprtokodno
programje, ampak tudi prosto programje. Ne vem, če je "polna pravica do
lastništva in sprememb izvorne kode" enako temu, da je koda dostopna za
javno uporabo, ne le za javno upravo temveč tudi vsem fizičnim in
pravnim osebam v sloveniji. Ta točka namreč daje slutiti, da bi bila do
teh polnih pravic upravičena le državna uprava. (sicer bi bil nepotreben
dodatek "sprememb izvorne kode", saj bi zadostovalo že polno lastništvo
izvorne kode, ki vključuje tudi vse spremembe izvorne kode).

Kar bi se lahko storilo je natančnejša opredelitev kaj sploh pomeni
odprtokodna rešitev, ki se tolikokrat omenja. Nikakor ne dvomim, da si
bo kakšno (veliko) neimenovano podjetje, ki verjetno po mnenju piscev
tega dokumenta (in še manj članov lugosa) niti slučajno nima nobene
povezave z odprto kodo želelo svojo rešitev predstaviti kot takšno in jo
torej v razpisih državne uprave predstavljati kot odprtokodno. Sh**ed
Source, anyone? Recimo, da se bo odprtokodnost sistemov ocenjevala s
točkami (npr.: kot se presojajo drugi kriteriji v midovih razpisih), bi
si morda uspela takšna podjetja zagotoviti nekaj točk na račun tega, da
ni jasno določeno katerim točnim kriterijem mora neka programska oprema
zadostovati, da se ji lahko reče odprta (in se ji s tem podeli točke).
Zdi se mi, da bi sodila vsaj točna definicija odprte kode v ta dokument.
Tako bi se lahko drugi dokumenti (razpisi) vedno nanašali na točno
določeno definicijo.

Seveda ni nujno, da bo v razpisih to rešeno na način podeljevanja točk
(s tem nimam dovolj izkušenj, razpisi za kulturne projekte recimo nimajo
te navade), vendar bi natančnejša definicija bila vseeno koristna.

V bistvu je na drugi strani v footnoteu (nogi?) omenjena "osnovna
značilnost programske opreme temelječe na odprti kodi" in sicer, da je
dostopna vsem. Mislim, da je to tako zelo pomemben stavek, da bi moral
iti kam drugam kot v footnote.

3. 
Bojim se, da je včasih kaka splošna resnica navedena kar tako. Recimo
zadnja alineja tretjega poglavja oziroma točke (člena?). 

Da odprta koda dviga zaupanje je v bistvu nesporno, je pa sporno, da se
navaja da je varnost produktov pogosto večja... brez, da bi se dalo
povezavo na kakšno raziskavo. 

4.
Stvar, ki je v bistvu vzrok za dokument in jo zelo pogrešam je
posvečanje pozornosti na dolgoročno posledice izbire informacijskih
rešitev, pa naj si bodo to zaprte ali odprte. 

Morda ne bi škodila kakšna točka, v kateri se eksplicitno pove, da je
treba informacijske sisteme vsaj razmisliti, če že ne načrtovati naprej
za določeno število let (tu mislim predvsem na >3, saj je bil eden od
spornih dejavnikov študije o upravičenosti MS EA prav ta, da je bila
narejena le za tri leta, brez vsake špekulacije v naprej, čeprav bi
pogodba trajala tri leta pa so posledice pogodbe daljše in bi jih bilo
treba tako vsaj nekako prognozirati). 

5. 
Ne vem koliko, če sploh kaj, je in-house developmenta (torej z lastnimi
programerji in drugimi avtorji) v državni upravi, vendar ne bi bilo
slabo, če bi se deklariralo, da mora ta vsaj v načelu (z izjemami)
producirati izdelke v obliki odprte kode, če ne celo v obliki prostega
programja.

6.
Predzadnja alineja drugega poglavja (da bo državna uprava zagotavljala
zaščito vseh avtorskih pravic itd). To je vendar že tako ali tako
primorana. Na kratko se da stavek prevesti v: "državna uprava mora
delovati legalno kar se tiče avtorskih pravic". Ne vem, ali je kaj
takega sploh potrebno napisat, morda v kakšni bolj banana republiki,
tole bi pa lahko bilo komu (državi) pod častjo.

7.
Odprta koda je ena plat medalje, četudi se debate ne želi prenašati v
smer prostega programja, pa je morda skoraj nujna omemba patentov.
Torej ob tem, da uporablja odprto kodo, bi se morala nagibati k uporabi
rešitev, ki niso patentirane.
Oziroma morda bolj specifično artikulirano: protokoli, ki jih bo državna
uprova uporabljala nasproti fizičnim in pravnim osebam, ne smejo biti
obremenjeni s patenti oziroma morajo lastniki patentov dovoliti
brezplačno uporabo za odprtokodne rešitve, oziroma najmanjši pogoj mora
biti, da se dovoli brezplačno uporabo teh patentov vsaj za te točno
določene funkcije, ki bodo uporabljene v konkretni rešitvi državne
uprave.
Bistvo takšne klavzule je seveda to, da se ne zvišuje prag, ki ga mora
premostiti državljan (ali pravna oseba), da elektronsko 'posluje in
občuje' z državno upravo.

Torej na tak ali drugačen način bi bilo treba omeniti, da morajo
tehnologije, ki bodo potrebne za občevanje z državno upravo ne smejo
biti omejene s patenti. 

8.
Če je nekakšna strateška usmeritev države, da se njena uprava čimbolj
upravlja z odprtimi sistemi, potem bi morala biti tudi strateška
usmeritev države, da poskuša preprečiti softwarske patente, saj ti v
bistvu zavirajo odprte sisteme in s tem posledično državno upravo s
takšnimi merili, kot se sedaj postavljajo. To pa pomeni tudi kak korak v
zunanji (in bodoči notranji EU) politki. Ok, verjetno je kaj takega
zahtevati od takšnega dokumenta že preveč, a vseeno, širša slika mora
biti narisana, vsaj kot komentar nekoga. 
Če bo software postal zapatentiran na vse možne načine, potem je vse
govorenje o odprti kodi popoln nesmisel, saj bi se te kode ne bi smelo
uporabljati brez dovoljenj lastnikov patentov.

Ok, raje sedaj neham razmišljat. 
A kdo ve datum do katerega je treba oddati te komentarje?
Ali kdo ve ali so (ostali/vsi) komentarji javni? (domnevam da skoraj
morajo biti... seveda pes taco moli v nasprotni (medvedji) brlog, ker je
radoveden)

Drugače pa all in all, dokument, ki je lahko odlična podlaga za kakšne
resnične tektonske premike, ampak le podlaga, ... pri politiki velikrat
stvari ostanejo predvsem v dokumentih. In ne slepimo se, tu gre za
politiko, lobiranje, itd... denarni vložki so veliki in verjetno enako
velike so tudi umazanije (mislim da je vsaj en razpis za informacijske
rešitve to že dodobra dokazal).

Lep pozdrav
Andraž Tori