[LUGOS] cudni log

[Bostjan Tursic]

in za dva kvadrata vrtne trate bom kupil traktor z 10 prikljucki :P


Bostjan

  ----- Original Message ----- 
  From: joze_klepec 
  To: lugos-list at lugos.si 
  Sent: Tuesday, August 10, 2004 7:20 PM
  Subject: Re: [LUGOS] cudni log


  Bostjan Tursic pravi: 
    povejte mi en dober razlog da imajo *VSI* dostop do vasih sshd-jev????

    Bostjan

      ----- Original Message ----- 
      From: joze_klepec 
      LP, JK

  Priznam, pod winshitom sem imel te stvari bolje urejene (stranh, bi rekla Pika), tule se še malo lovim, vendar mislim da tole bo vseeno pomagalo razumeti stvar. Kar ne pomeni, da je stvari potrebno jemati z rezervo... .

  Četudi je vse pošlihtano v passwordih in naprej in nazaj, se lahko še vedno izvede zločesta koda (npr. trojanec, etc.) in voila, razmeroma enostavno se pride do dostopa nivoja root (:-(). Kar pomeni, da ima koda dostop kamorkoli. Če flawa ni v linuxu, je lahko v linux uporabniku. 

  Preberi si kak naslov na to temo iz linux howtojev, priročnik za unix, veliko o varnosti na internetu zveš na spletnih straneh firme att, zlasti od  Lorrie Faith Cranor in njenih sodelavcev (e-volitve, e-upravljanje - att tradicionalno uporablja unix (;-));  poišči tudi SFS - secure file system {izraelski produkt, sicer za DOS - ideja je v enkripciji zapisanega in sprotnem brisanju po Gutmannovi metodi [avtor Peter G., 35x prepis s posebnimi vzorci, ki so ustvarjeni za  uničenje zapisanih informacij]}),  primerjaj tudi spletni strani programa PGP (avtor Phil Zimmerman) in GnuPG (priložen nekaterin linux distribucijam, ČSNM). 

  Nobeni podatki niso varni takoj ko mašina deluje - včasih smo tudi FDDje, TB in RST tipke izklapljali. Dve varnostni strategiji (prosto po Hack Attacks Encyclopedia): 
  - uporabiš dva stroja, enega za žrtveno jagnje (zunaj mreže, povezan, služi za strežnik navzven, nezaščiten), drugi služi kot datotečni strežnik/router navznoter in je ločen od žrtvenega jagnja z požarnim zidom, ki ločuje notranjo in zunajo mrežo. HAE pravi - fleksibilnost, vendar tudi visoka ranljivost zun. strežnika.
  - druga, zaprta  strategija (prva se imenuje odprta),  postavi zunanji in notranji datotečni strežnik in router za pzid. To je tudi bistvena razlika - po tem principu deluje tudi vsaka namizna mašina - ali pa ni varna.  HAE pravi tu - togost, nizka stopnja ranljivosti (je res, če ni veliko demončkov in tega zna biti v multimedijskih cajtih dosti).

  Pravi firewall si pa, kot linuxaš, lahko narediš z dvema mrežnima karticama, kablom in starim 486 (najmanj DX/4-100/8MRAM ali P-133/16MRAM+zelo suh debian ali kaj podobnega - tudi eni čehi imajo nekaj silno lepega, poglej pa tudi za distro linuxa floppyfw - firewall specialka za na CD/fdd, tdaj bolj paše kakšen FreeBSD NetBoz v1.2/v1.4). Stroški ne morejo odpičiti delj kot do 20000 SIT (dolgoročno tudi skuri več elektrike, če bo res samo fwall in ne bo gor še spamassasin + vse kar zraven spada -- glej nekaj niti nazaj, ko so se dajali o konfig, spamassasina), če tega nimaš, zato je včasih kar bolje kupiti strojni firewall v trgovini (vendar tudi ti niso brez težav...).

  LPP,  JK 
-------------- next part --------------
An HTML attachment was scrubbed...
URL: http://liste2.lugos.si/pipermail/lugos-bla/attachments/20040810/c4e18fbf/attachment-0001.html